Zjutraj ob 6. uri smo se zbrali pred gasilskim domom v Tomaški vasi, kjer smo tudi pričakali  avtobus. Naložili smo  pijačo in hrano, izbrali svoje sedeže in se odpeljali  proti Turiški vasi, kjer so nas na avtobusni postaji že pričakovali  ostali udeleženci ekskurzije.

Minute in ure so ob pogovoru zelo hitro minile in že smo imeli prvi postanek na postajališču Lom, kjer smo pozajtrkovali, popili kavico in čaj. Vsak udeleženec ekskurzije je prejel tudi majico z znakom TŠD Vedrin, ki ga je na majice natisnil naš član Marjan Melak.

In že smo nadaljevali pot proti morju. Pot nam je z vici krajšala naša Jožica, saj je pot do Izole minila kot bi trenil in že smo bili pri Sečoveljskih solinah. Tu nas je sprejel vodič, ki nas je popeljal na približno 2 km dolgi sprehod od  vhoda na Leri do  centra za obiskovalce  in nazaj. Na poti nam je predstavi Krajinski park Sečoveljske soline- njegovo rastlinstvo, živalstvo, kulturno dediščino  ter postopek pridobivanja soli. V centru za obiskovalce pa smo si ogledali krajši film ter predstavitev vodnega režima z interaktivno maketo solin. Z razgledne ploščadi je bil možen tudi panoramski pogled širšega območja solin. V trgovini "Lera" smo lahko obiskovalci kupili sol in z njo povezane druge izdelke.

Po ogledu solin smo se po krepkem okrepčilu odpeljali proti kraju Marezige, kjer smo si ogledali 42. praznik refoška. Na tržnici, kjer si našel vse od kulinarike do raznih ročnih  izdelkov, smo poizkusili nekaj njihovih izdelkov – sir, pršut, suho in sveže sadje … in pa seveda njihov refošk. Odprta je bila tudi njihova kanava, kjer strežejo vsa nagrajena vina in tipične lokalne pridelke (bakalar, sir, pršut ...). Kanava je odprta samo dvakrat letno in sicer za Martinovo in pa ob njihovem prazniku refoška. Malo nam jo je zagodlo vreme, zato so morali nekaj prireditev  prestaviti na poznejši čas in si vsega nismo mogli ogledati. Poslušali in ogledali smo si sprevod pihalnih orkestrov od blizu in daleč. Najbolj zanimivo pa je bilo tekmovanje s »karjolami«. Tega tekmovanja so se udeležili tudi naši člani in glej ga zlomka, naša Simona in Zvonko sta bila prva in dobila za nagrado  dve veliki porciji kalamarov in piva. Seveda sta bila zelo prijazna in smo te dobrote lahko vsi poizkusili.  Škoda, da nas je preganjal čas, in smo se morali odpraviti proti domu.

Zapustili smo prijazno vasico in se odpeljali v deževni osrednji del naše Slovenije. Na poti proti domu smo se ustavili še na Trojanah, kjer smo napolnili naše želodčke in se posladkali s trojanskimi krofi.

Vso pot od Marezig do Trojan in nato še naprej proti domu sta nas zabavala Jožica in Simon, ki sta kar tekmovala v pripovedovanju vicev. In tako se je kar prehitro končalo naše druženje, na katerem smo si dali obljubo, da se tudi naslednje leto udeležimo ekskurzije,  kam nas bo pot popeljala pa je še skrivnost.