Leta 2000 sem takrat enajstletni deček iz (zdaj bivše) čajnice na Meškovi ulici odtujil pesniško zbirko Andreja Jusa, četudi sem tisti čas le v grobem razumel za kaj gre pri poeziji. No, sanjalo se mi ni, po domače povedano. Potem sem jo nekako »pozabil« vrniti in skozi leta se je nanjo nabiral prah, med drugim sem imel malce krivo mizo podloženo z njo, da bi le-ta bila ravna (pardon, Andrej!). Zdaj ima knjiga sicer častno mesto na moji polici, a pomembno je bistvo: pred očmi sem ves ta čas imel možnost vzeti delček nečesa in začeti po svoje, a sem takrat to prezrl. Mnogo let kasneje sem ugotovil, da nikoli ni prepozno, da začenjaš zaganjati svoje ideje. Potem te tako ali tako začnejo same preganjati in krog se težko ustavi. Zagon je tu tisti ključen moment. Podobno bi lahko veljalo za koroški film. Pred očmi imamo mlade talente, samo zdi se, da jim še nihče ni povedal, da lahko spremenijo svet, ki drvi mimo njih ali mi mimo njega, kakorkoli že. 

Bodimo bolj konkretni, kar se tiče filma na Koroškem. Obstaja. Prebuja se. A nekje se bo morala zaključiti stara črta in potegniti popolnoma nova linija, ki bo spoštovala staro, a vseeno šla po svojem taktu. Potrebne so spremembe, ki čakajo na nas izven ustaljenih okvirjev, v katerih se je delovalo do tega trenutka. Predvsem pa bo potrebno stopiti skupaj za dobro skupine, se pravi za dobro filmske umetnosti. Tako imenovani »koroški film« kot takšen je na pragu preloma, ki bo odločilnega pomena. Reorganizacija ali kar redefinicija, ki jo imam v mislih, vključuje, da se znebimo izraza »koroški«, da bi le-ta postal slovenski. Brez razlike v kakovosti. Konkurenčen. Svež. Inovativen. Ambiciozen! Predvsem pa ne »naš« ali »vaš«, pač pa od vseh. Mladih talentov v naših koncih je tako zelo veliko, a ljudje enostavno ne vedo za njih, niti mi, ki se s tem ukvarjamo, ljubiteljsko ali polprofesionalno, ne vemo za vse obraze, da ne govorim o mlajših generacijah, v katerih prav gotovo tli filmski ogenj, a še ne vedo, ker niso imeli priložnosti, da svetu pokažejo, kaj se skriva v njih. Tu govorim tako o tehničnem delu kot tudi o igralskih talentih, ki jim je na voljo bolj kot ne samo gledališka umetnost, film pa je predstavljen kot nekaj brez osnove in perspektive. Spremembe je potrebno iskati tukaj, v mladih potencialih in hkrati v obstoječem znanju, potem pa se pomikati dalje, iz dneva v dan, počasi a perspektivno, iz leta v leto, da pridemo tja, kjer so drugi trenutno pred nami. Morda sem izredno naiven, kar me do sedaj sicer še ni pokopalo, a prepričan sem, da je izvedljivo. 

V mesecu septembru bomo tako skupaj s Kulturnim domom Slovenj Gradec organizirali prvi dan koroškega filma, kjer se bo dotična tematika načela, hkrati pa se bo ponudila možnost, da se predstavijo vsi ustvarjalci s celotne regije. Vsi, ki se na kakršenkoli način ukvarjate z video produkcijo, s filmom, filmsko glasbo, post-produkcijo, ste igralci ali pa vas kaj izmed tega zanima: povzdignite roko, da vas lažje najdemo. Zainteresirani se lahko javite preko e-pošte tomo@selektor.si do 10. junija 2014.

Tomo Novosel,

vodja projekta