Pot nas je vodila po gozdni cesti in po dobrem kilometru smo zavili v hrib proti Gojški planini.

Je lepo izpeljana planinska pot malo strma med bukovim gozdom. Po dobri

uri lahke hoje smo prišli na  Gojško planino, kjer nas je pot vodila naprej do Male planine

in nato do Velike planine. Ustavili smo se pri Kapeli Marije Snežne in se malo spočili.

Kapela je bila požgana od strani Nemških vojakov med vojno, nato so 1988 leta na pobudo pastirjev naredili novo in imajo 5. avgusta veliki praznik. Od kapelice je lep razgled na celo pastirsko naselje pod njo. Velika planina je obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana značilnimi kraškimi vrtačami. Najvišji vrh je Gradišče 1666 m n. m., sama pa se razprostira po okoli1500 metrih. Žal si nismo morali ogledati Preskarjevega muzeja, šli smo do Velike jame Vetrnica in naprej do Zelenega roba. Začelo je deževati in smo ostali nekaj časa pod streho. Pot nas je vodila naprej proti Domžalskemu domu in tudi tukaj smo

prestali eno nevihto. Izkoristili smo priliko in krstili tri naše pohodnice, ki še niso bile na Veliki planini. Po megli smo se odpravili proti Ušivcu, kjer nas je čakal kombi, bolj smo bili blizu, lepše vreme je postajalo. Na koncu smo bili vsi veseli uspeha potovanja in smo sklenili, da se drugo leto spet vrnemo.