Tako smo v lepem avgustovskem dnevu gostili DD Ilirsko Bistrico in jih popeljali po prečudovitem delu Slovenjgraškega Pohorja. Že zjutraj, ko smo se zbirali pri Merkatorju, je kazalo, da bomo res imeli čudovit dan. Po pozdravu smo se odpravili do Grmovškovega doma na Pungartu (1371). Od tu pa nas je pot vodila po sončni planoti do Črnega vrha, ki je najvišji vrh Pohorja (1543 m). Prečudovit je bil pogled na Peco, Olšavo, Savinjsko Kamniške Alpe, Uršljo goro, Mislinjsko dolino. Sem in tja smo srečavali pohodnike kot da ne bil delovni dan. Bilo je veliko obiralcev borovnic in brusnic tega čudovitega rdečega sadeža. Po malem predahu in seveda brez gasilske slike ni šlo. Šli smo po spodnji poti do Jezerski-Ribniški vrh, kjer stoji spomenik NOB padlim borcem planincem. Malo naprej, v zavetju nizkega borovja, kakor da se skriva, se nam prikaže v svoji lepoti Ribniško jezero, Čakal nas je prelep pogled na odprte cvetove lokvanja. Sedeli in ogledovali smo naravo, ki je bila res nekaj čudovitega. Odpravili smo se  naprej prot Ribniški koči (1507 m), kjer sta nas čakala daljši počitek in topla malica.

Pred odhodom smo naredili še nekaj skupnih fotografij in se napotili nazaj proti Grmovškovemu domu. Pot nas vodi mimo spomenika Miranu Cizlju alpinistu, smučarju in vrhunskemu športniku na bližnji Mali Črni vrh z velikim umetnim jezerom za zimsko zasneževanje smučarskih prog. Vreme nam je kar dobro služilo saj se je naredilo malo oblačno tako, da ni bilo prevroče. Po vrnitvi smo malo obujali pot in vsi smo bili mnenja, da je bil dan prečudovit in, da smo spet naredili nekaj dobrega za sebe. Zaželeli smo si srečno pot in, da se drugo leto spet srečamo. 

Stanislav Oblak