Dokument Celostne prometne strategije MO Slovenj Gradec smo želeli oblikovati čim bolj poljudno in jedrnato. Je rezultat enoletnega dela, ki ga je vodila interdisciplinarna projektna skupina izdelovalcev. V procesu priprave so imeli nenadomestljivo vlogo člani ožje in širše delovne skupine, intervjuvanci in intervjuvanke ter ostali občani in občanke. Le s takšnim vključujočim procesom, številnimi delavnicami, javnimi razpravami, intervjuji ter anketiranji smo lahko prepoznali ključne probleme občine in mesta ter predlagali ukrepe.
Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 2015 zasnovala vizijo Slovenj Gradec 2030: »Slovenj Gradec je kulturno, upravno, zdravstveno in izobraževalno središče koroške regije. Je privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva. Mesto omogoča odlične pogoje za razvoj ustvarjalnosti in podjetništva. V največji možni meri sledi sonaravnemu razvoju ter spretno uporablja prednosti majhnosti in naravne danosti bližnjega podeželja.«
Vizija sama po sebi je zgolj projekcija želenega optimalnega stanja. Z načrtovanjem in izvajanjem konkretnih ukrepov se poskušamo takšnemu stanju čim bolj približati. Jedro CPS-a predstavljajo konkretni ukrepi, ki smo jih združili v 34 svežnjev ukrepov.
Kot za marsikatero srednje veliko slovensko mesto in občino, se je tudi v Slovenj Gradcu pokazalo, da bi bilo smiselno svežnje ukrepov razdeliti na 5 ključnih področij. Poimenovali smo jih strateški stebri:
- Več sodelovanja in znanja
- Več hoje
- Več kolesarjenja
- Razvoj javnega potniškega prometa
- Optimiziran cestni promet
Pri snovanju strateških stebrov in ukrepov smo upoštevali bistvene razlike med mestom Slovenj Gradec in preostalim delom občine. Slednjega sestavljajo druga naselja z razpršeno poselitvijo in gradnjo ter odprti prostor. Kot nakazuje angleško poimenovanje celostnih prometnih strategij (ang. sustainable urban mobility plans), se te praviloma pripravljajo za urbana območja. Za Slovenijo velja, da še vedno znaten del prebivalstva živi izven urbanih območij. V takšnih območjih je izziv upravljanja mobilnosti predvsem zagotavljanje dostopnosti do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug ter zagotavljanje mobilnosti in dostopnosti za vse vrste prometa.
CPS vključuje akcijski načrt. V njem so zajeti svežnji ukrepov z oceno zahtevnosti, pričakovanimi učinki (glede na zastavljene cilje), odgovornostjo za izvedbo, rokom izvedbe in oceno stroška. Pri slednjem gre za okvirno oceno, ki je zgolj orientacijska, saj pri večini ukrepov (še) ni bilo na voljo projektne in/ali investicijske dokumentacije.
Celostno načrtovanje in urejanje prometa ne prinaša zgolj nižjih stroškov za mobilnost v proračunu občine, podjetij in gospodinjstev, učinkovitejših naložb, bolje izkoriščenega prostora ter manjšega onesnaževanja okolja. Predvsem lahko objektivno merljivo izboljša kakovost bivanja prebivalcev, kot posameznikov in skupnosti, ter izboljša možnosti lokalne skupnosti za delo in ustvarjanje.
V mestih in lokalnih skupnosti, kjer so že pred časom sistematično pristopili k spodbujanju bolj trajnostne mobilnosti, imajo prednost ljudje – pred avtomobili. Zaradi dobro razvite infrastrukture in zaradi t. i. mehkih ukrepov načrtnega spodbujanja hoje, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa za vsakodnevna opravila, se je kakovost bivanja v teh okoljih znatno izboljšala.
Ste vedeli?
- Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje telesna dejavnost za krepitev zdravja ni samo šport, ampak vsaka oblika telesne dejavnosti, ki koristi zdravju in funkcionalni sposobnosti brez nepotrebne škode ali tveganja. Med takšne dejavnosti sodi tudi aktivna mobilnost – način, ki nam omogoča več gibanja.
- Da je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje delež osnovnošolskih otrok, ki so v MO Slovenj Gradec prekomerno prehranjeni, kar dobrih 25 %?
- Da se Slovenija v letu 2017 s 517 osebnimi avtomobili na 1.000 prebivalcev med sočlanicami EU-28 uvršča na 9. mesto?
- Da smo v Sloveniji v letu 2015 za osebno mobilnost porabili 16 % sredstev od vseh izdatkov gospodinjstev, kar je bil najvišji odstotek med vsemi sočlanicami EU?
- Da skoraj 80 % vozil na Glavnem trgu, ki plačajo parkirnino, tam parkira manj kot 30 minut?
- Da so osebni avtomobili povprečno v uporabi le uro na dan, zato je upravljanju mirujočega prometa potrebno posvetiti posebno pozornost?
- Da je glede na čas potovanj v celotnem mestnem naselju Slovenj Gradca dostopnost s kolesom in avtomobilom povsem primerljiva?
Peter Zajc, vodja projektne skupine izdelovalcev
