Logo MojaObčina.si
JUTRI
22°C
5°C
NED.
20°C
6°C
Oceni objavo

Crafting Europe v Slovenj Gradcu

Le nekaj dni potem, ko so na stojnicah v središču Slovenj Gradca učenci, dijaki in učitelji osnovnih in srednjih šol koroške predstavili različne države evropske unije, smo na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta prav zares sprejeli in gostili dijake in učitelje sedmih evropskih držav.
K nam so za ves teden prišli Francozi, Španci, Nemci, Latvijci, Romuni, Turki in Švedi. S srednjimi šolami iz teh držav namreč že dve leti sodelujemo v mednarodnem projektu Comenius – šolska partnerstva.

V času projekta smo se na šolah po vseh koncih Evrope za en teden dni srečali vsi partnerji. Naša šola je tako postala prizorišče zadnjega srečanja v okviru tega projekta. Glede na to, da so se vse šole partnerice izkazale kot dobre gostiteljice, saj so čas, ki smo ga preživeli pri njih, popestrile s številnimi  aktivnostmi in nam razkazale lepote in zanimivosti svojih dežel, je bila tudi pred nami zahtevna naloga, da se jim oddolžimo in pripravimo kar se da pester in zanimiv teden. Kaj vse se je torej ta teden zgodilo?

 

Na svečanem sprejemu nam je zaigrala dijakinja 4. letnika, Julija Šegula.

 

 

Naše goste je pozdravil ravnatelj Srednje šole

Slovenj Gradec in Muta, gospod Bernard Kresnik.

 

V ponedeljek smo vseh 15 dijakov in 23 učiteljev svečano sprejeli na šoli, potem pa smo bili sprejeti še pri županu Mestne občine Slovenj Gradec. Po sprejemu smo se odpravili na kratek ogled mesta, ki je bilo prav ta dan še posebej živahno, saj je potekal Pankracijev sejem in na Glavnem trgu so stale številne stojnice z najrazličnejšimi izdelki. Bogata sejemska ponudba je pritegnila tudi naše goste in z velikim zanimanjem so se zapodili med stojnice. Popoldne smo se vsi dijaki in učitelji družili na pikniku. Tam smo igrali odbojko, in sicer mednarodna ekipa dijakov proti mednarodni ekipi učiteljev. Kdo je zmagal, sploh ni pomembno, zato ne bomo posebej omenjali, da so bili to učitelji.

 

 

Na sprejemu pri županu Mestne občine Slovenj Gradec, gospodu Andreju Času.

 

 

Učitelja iz Španije in Švedske med odbojkarsko tekmo med učitelji in dijaki.

 

V torek se je v dopoldanskem času začelo naše delo. Kot je razvidno že iz samega naslova projekta - Crafting Europe – odkrivanje bodočih priložnosti s preučevanjem starih obrti - smo si zadali, da se v teh dveh letih pobliže seznanimo z različnimi tradicionalnimi obrtmi. V Sloveniji smo spoznavali čebelarstvo in izdelke iz medu. V vsaki državi so dijaki in učitelji že pred srečanjem raziskovali in se poučili o čebelarstvu in izdelkih iz medu pri njih, zdaj pa so, v skupinah po dve državi, med seboj primerjali zbrano gradivo in o tem pripravljali PowerPoint predstavitve.

Popoldne smo izvedli dve delavnici na tokratno temo, najprej smo se, s tem, da smo si na glave poveznili prave kuharske klobuke, prelevili v kuharske mojstre in pekli medenjake, potem pa smo uživali pri slikanju na panjske končnice. Učitelji smo proti večeru obiskali Hišo mojstrovin Perger 1757, kjer nam je mojster Hrabroslav Perger razkazal svoje svetovno znane izdelke, ogled pa nam je popestril z zabavnimi pa tudi ganljivimi anekdotami iz svojega življenja in dela.

 

 

 

Dijaki iz osmih evropskih držav pečejo medenjake (zgoraj) in slikajo na panjske končnice (spodaj).

 

 

 

 

V sredo smo se podali na izlet po Sloveniji. Velika večina gostov še nikoli ni bila pri nas, tako da so se prvič v življenju pustili očarati Blejskemu jezeru z njegovo slikovito okolico. Še prej smo si ogledali Čebelarski muzej v Radovljici, pravi naslov za našo temo, kjer nam je duhovita kustosinja kar natrosila zanimivosti iz življenja čebel. Prav tako smo bili navdušeni nad bogato zbirko panjskih končnic, ki jih tam hranijo, še posebej zato, ker smo se z njimi ravno prejšnji dan intenzivno ukvarjali in smo zdaj gledali na njih z očmi strokovnjaka.

 

 

Na zelo poučnem in zanimivem ogledu Čebelarskega muzeja v Radovljici.

 

 

Na ogledu Ljubljane smo se za trenutek ustavili na Šuštarskem mostu.

 

Po Radovljici in Bledu smo se odpravili v našo prestolnico, Ljubljano. Čeprav v tem tednu nismo imeli sreče z vremenom, saj je ves čas pihal veter in skoraj vsak dan je deževalo, se nas je vreme v sredo usmililo in v Ljubljani nas je čakalo toplo, sončno popoldne. Potem ko smo si med ogledom ljubljanskega gradu z njegovega obzidja lahko ogledali Ljubljano z zeleno okolico in z zasneženimi Kamniško-Savinjskimi  Alpami v ozadju, smo se podali še na potep po mestu. Gostje so bili prevzeti nad lepoto našega glavnega mesta in vse prehitro sta jim minili dve uri, ko so se lahko sprehajali ob Ljubljanici in srkali kavico v eni od številnih kavarnic na prostem. Pred povratkom domov smo se  ustavili tudi v nakupovalnem središču BTC, kjer so se vsi zapodili po številnih trgovinah z željo, da si kupijo kaj za spomin na Slovenijo. To ni bila tako lahka naloga, kot bi pričakovali, saj so hitro opazili, da imajo veliko skoraj popolnoma enakih trgovin tudi doma.

 

Švedski in nemški dijaki v enih izmed računalniških učilnic pripravljajo PowerPoint predstavitev.

 

Četrtkovo dopoldne smo znova preživeli v šoli, dijaki med pripravami na skupne PowerPoint predstavitve, učitelji pa smo se na še zadnjem skupnem sestanku ubadali z zaključnim poročilom o našem skupnem projektu, v katerem je treba nacionalnim agencijam podprograma Comenius zelo obsežno in natančno poročati o vsem, kar se je dogajalo.

 

 

Na otvoritvi razstave v Mercatorju nam je spregovoril gospod župan,

zapela pa nam je vokalna skupina Nova.

 

Popoldne pa nas je čakal eden izmed vrhuncev našega projekta, in sicer otvoritev razstave izdelkov, ki so nastali na vseh dosedanjih mobilnostih. Tako smo v Nemčiji, v srednjeveškem mestecu Büdingen, izdelovali maketo zgradbe, zgrajene iz lesenega ogrodja, z vzidanim kamnom, kakor jih  že od nekdaj na tistem območju izdelujejo tesarji. Na Švedskem smo v mestu Boden, daleč na severu, v bližini polarnega kroga, pletli usnjene zapestnice, kot jih že stoletja pletejo avtohtoni prebivalci severa, Samiji. V Orduju, turškem mestu ob Črnem morju, smo se seznanjali z veščinami tkanja, v Jelgavi, v Latviji, pa smo se preizkusili v peki kruha na tradicionalen način. V romunskem mestu Iasi smo se ukvarjali s kuharstvom, na skupni delavnici pa je nastala slovita moldavska sirova pita, ki se imenuje Poale-n brâu. V majhnem španskem mestecu Villamalea smo pletli podstavke iz trave esparto, v francoskem mestu Bourgoin Jalleiu, v bližini Lyona, pa smo se učili tradicionalnega postopka tiskanja na svilo.

 

 

Pogostitev ob otvoritvi so nam pripravili dijaki gastronomskega programa naše šole,

pod vodstvom mentoric Bernarde Klančnik in Dragomire Šavc.

 

Otvoritev razstave je bila v nakupovalnem središču Mercator Slovenj Gradec in bili smo zelo ponosni, saj smo z njo zbudili radovednost novinarjem televizije, s svojim obiskom in govorom pa nas je počastil tudi župan mestne občine Slovenj Gradec.

Naš skupni teden je hitro tekel in pred nami so bile že petkove skupne PowerPoint predstavitve. Z zanimanjem smo prisluhnili dijakom, ko so nam med drugim predstavili svet čebel, ki nam je tako blizu in hkrati tako daleč. Ugotovili smo tudi, da je čebelarstvo naporna, vendar zelo lepa obrt, da so ljudje, ki se z njo ukvarjajo, nenehno povezani z naravo. Na ta način pridobijo tudi prav posebno modrost, ki je v današnjem času tako zelo manjka. Hvala čebelam. Veliko bolj, kot se morda zavedamo, vas potrebujemo.

 

 

Dijaki predstavljajo svoje skupinsko delo na zaključni PowerPoint predstavitvi.

 

Tudi učitelji smo med tednom staknili glave in pripravili svojo 'predstavitev'.  Partnerje smo v slovenskem jeziku naučili pesem Ne bodi kot drugi in zdaj smo jo zapeli vsem zbranim. Po predstavitvah smo vsem dijakom in učiteljem svečano razdelili certifikate o udeležbi in majhna darila za spomin. Popoldne so imeli dijaki 'zumba party', učitelji pa so se, bolj v zimskih kot pomladanskih razmerah, podali na pohod od Grmovškovega doma do Črnega vrha.

 

 

Skupina nemških učiteljev in dijakov sprejema potrdila o udeležbi na mobilnosti.

 

 

Zvečer smo se učitelji zbrali v Čajnici Peč, da se pred povratkom partnerjev še zadnjič poslovimo. Ogledali smo si koncert kitarskih virtuozov Dou Aritmija, pred tem pa je, posebej za nas, s pesmijo Ne bodi kot drugi nastopila Ditka Čepin. To je bilo mišljeno kot presenečenje in presenečenje je popolnoma uspelo! Dijaki partnerskih šol pa so se poslovili od družin naših dijakov, pri katerih so ves teden bivali.

 

 

Švedski učitelj glasbe Hasse in pevka Ditka Čepin.

 

Na naših srečanjih niso nastajali zgolj skupni izdelki in PowerPoint predstavitve, prav tako nismo samo spoznavali tujih krajev, znamenitosti in kultur. Rojevala so se nova znanstva in prijateljstva. Spoznavali smo, kako smo si ob vsej različnosti tudi in predvsem podobni, saj vsi izhajamo iz podobnih tradicionalnih obrti. Obrti, ki jih v hitro drveči sedanjosti, v času kopičenja poceni in nekvalitetnih izdelkov, po krivici zanemarjamo in pozabljamo, saj nam s svojo - s tradicijo oplemeniteno - modrostjo kažejo, kdo in kaj smo.

Ob slovesu so dijaki in učitelji partnerskih šol izražali navdušenje nad obiskom pri nas, rekli so, da so pri nas preživeli tako lep teden, da ga ne bodo nikoli pozabili. To nas je še posebej razveselilo, saj je bil ves trud, ki smo ga vložili v pripravo srečanja, poplačan.

Radi bi se iskreno zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bil teden od 12. 5. do 16. 5. 2014 v Slovenj Gradcu nekaj zares posebnega, da 'ni bil kot drugi'.

Pri projektu so sodelovali dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta in učitelji Veronika Sušnik, Darja Sovinc, Janja Žigart in Tomaž Šoster.

 

Koordinator projekta za našo šolo,

Tomaž Šoster, prof.

 

Oglejte si tudi