10. septembra vsako leto obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora.
Čeprav je samomor tema, o kateri redko govorimo, to ne pomeni, da ljudje, ki se odločijo, da si sami vzamejo življenje, ne obstajajo. Prav nasprotno! Za posledicami samomora je v Sloveniji v letu 2017 umrlo 411 oseb, to pomeni v povprečju več kot ena oseba na dan.
Samomor je v današnji družbi še vedno nekakšna tabu tema, o kateri se ne pogovarjamo radi. A zelo pomembno je, da širimo koristne informacije o tej problematiki. Prav tako je pomembno, da poznamo znake, po katerih prepoznati osebo, ki razmišlja o tem, da bi si vzela življenje ali morda že načrtuje to dejanje.
Če smo dovolj pozorni, bomo lahko opazili stiske in opozorilne znake takih oseb (vir: Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje (NIJZ)):
- Osebe (več kot običajno) govorijo o smrti ali samomoru. Njihove izjave so lahko bolj posredne ali tudi kar neposredne, npr. »Bolje bi bilo, če me ne bi bilo več tukaj.« »Zguba sem. Tudi za vas bo bolje, če me ne bo več tu.« »Ne gre več, zato se bom kar ubil.« …
- Osebe lahko opravljajo določena specifična opravila: urejajo osebne zadeve, pripravljajo oporoko, poplačujejo dolgove, lahko dajejo vtis, da se poslavljajo …
- Osebe se drugače vedejo in čustvujejo: pomanjkljivo skrbijo za higieno in osebno urejenost, spremenijo svoje socialno življenje (umik ali pretirana družabnost), drugače izražajo čustva …
Pomembno je, da smo pozorni na vse spremembe, ki jih pri osebi zaznamo.
Verjetnost, da bi si oseba zares skušala vzeti življenje, je lahko še večja, če je oseba v preteklosti že poskušala narediti samomor, če zlorablja različne substance (npr. drogo ali alkohol), ima duševno bolezen (npr. depresijo) ali se je znašla v trenutno težki situaciji (npr. bolezen, izguba službe, ločitev, smrt bližnjega ….). Nevarnost je še večja, če se ti dejavniki prepletajo (npr. zaradi izgube službe oseba pretirano posega po alkoholu).
Kaj storiti? Na NIJZ-ju svetujejo, da se z osebo, pri kateri opazimo opozorilne znake, o tem pogovorimo. Pogovor o stiski in morebitnem razmišljanju o samomoru ne sproži samomorilnega vedenja. Pogosto osebe, ki so v stiski, potrebujejo ravno pozornost in pogovor o svojih težavah. Vprašamo lahko neposredno (npr. Ali razmišljaš, da bi si kaj naredil?).
Če oseba odgovori pritrdilno, pokažimo, da nam ni vseeno. Dobro je, da smo ob njej, jo pozorno poslušamo, ko govori o svoji stiski, in je ne obtožujemo. V pogovoru poudarimo, da tudi za te težave obstaja rešitev in da bo stiska minila.
Osebe ne puščamo same, iz pa bližine odstranimo vse nevarne predmete (npr. zdravila, ostre predmete in vrvi). Če je stiska zelo močna in bi si lahko oseba vzela življenje, je nujno, da čim prej poiščemo strokovno pomoč – obiščemo dežurno zdravniško službo ali bolnišnico, pokličemo lahko tudi številko 112. Strokovnjake je dobro poiskati tudi, če se oseba zaradi stiske počuti obremenjena in potrebuje pomoč.
V manj resnih primerih so na voljo tudi različne telefonske številke za svetovanje in podporo ljudem v stiski.
Podrobnejše informacije o ukrepanju v primeru možnosti samomora najdete v zloženki NIJZ-ja:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/moc_-_zlozenka_-_samomori.pdf
Več o samomoru lahko izveste tudi na spletni strani Živživ:
http://zivziv.si/
Prispevek s telefonskimi številkami je tudi na naši spletni strani https://www.zd-sg.si
Pripravila: Mojca Šipek, mag. psih.
