V pesmi z naslovom Kaj hoče ženska? Kim Addonizio pravi: »Hočem rdečo obleko. Hočem, da je odprta in izzivalna, / hočem, da je pretesna, hočem jo nositi, / dokler je nekdo ne strga z mene. / Hočem, da je brez rokavov in z odprtim hrbtom, / ta obleka, tako da nikomur ni potrebno ugibati, / kaj je pod njo.« V tej rdeči obleki bi se sprehodila po glavni ulici mesta, nadaljuje pesnica, kot da je edina ženska na zemlji. Ženska si želi, da bi svojo pamet, srce, dušo in telo nosila s takšno močjo kot to obleko iz pesmi.

                                                                                                (Štaudohar, I.: Kaj hoče ženska, str.14)