Začeli smo z vprašanjem 'Kaj se zgodi, ko psihoanaliza sreča filozofijo.' Končali pa 'Kaj se je zgodilo, ko je klinika vstopila v institucijo?' Mogoče se ni zgodilo prav nič, mogoče pa se je zgodilo prav vse. 

Zgodovina psihoanalize ter psihoanalitikov je zgodovina ekskomunikacije. Tako kot je zgodovina Cerkve bila (in še vedno je) zgodovina preganjanja krivovercev, nas prisili v izpraševanje, ali se res zadeve končajo pri Cerkvi, namreč ali je ta logika, ki jo imenujemo diskurz gospodarja tista, ki potrebuje heretika, da lahko konsolidira svojo moč. 

Zakaj je psihoanalitski diskurz tako zelo moteč? Poskušali bomo locirati vrzeli antagonizma te nevralgične točke, ki jih psihoanaliza že po svoji naravi prakse vedno znova razkrije, vedno znova nas vse prisili, da se prepoznamo v odsevu problema, ki smo mi sami. 

***
Dorotea Pospihalj je psihoterapevtka in študentka na doktorski ravni na Podiplomski šoli Znanstveno raziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Tekom druženj predstavlja določene točke svoje doktorske raziskave, snov, ki jo osvaja tekom predavanj in ki so podlaga za kasnejšo odprto diskusijo. Doroteina teza je vprašanje konca kot koncepta, pri čemer se naslanja na delo profesorice Alenke Zupančič in na njeno teorijo konca. 
Razprava bo kmalu na voljo tudi na našem YouTube kanalu. 

***
Dogodki potekajo pod okriljem projekta Koroška Demokratična Postaja, v projektnem sklopu Urbani forum, podprt s strani programa Active Citizens Fund v Sloveniji.