Skoraj ni vasi na Slovenskem, v kateri mlaja ne bi postavljali na predvečer 1. maja in ob različnih slovesnostih, kot so poroke, obhajila, birme in podobno. Mlaj je s tem izgubil svoj prvotni pomen, ki ga opisuje dr. Niko Kurent v knjigi Praznično leto Slovencev, postavljen pa naj bi bil v čast obnovljene drevesne rasti. 

Kdaj se je postavil mlaj pri nas, ne vemo, vemo pa, da so bili mlaji navadno visoke smreke ali jelke, in sicer obeljene, simbolično pa jim je bil puščen vejast zeleni vrh. No, ja, fantje ne bi bili pravi fantje, če ne bi »zastavili« svoje šege in jih začeli postavljati svojim izvoljenkam. Še več, fantje so svojo šego redno »vzdrževali« in jo izpilili do popolnosti v tekmovanju, kdo bo postavil višji in bolj bujen zeleni mlaj v vrhu. Ker marsikateremu ni bilo po godu, kako visok je mlaj v sosednji vasi, so po »kumštnem« posvetu sklenili, da mlaj enostavno požagajo ali zažgejo. To nagajanje je vodilo v to, da so začeli postavljati tudi straže in bognedaj za takšen izid.

»Poubi, čeprav smo narazen, smo v tem skupaj, mlaj naj bo,« pa so si rekli fantje ob letošnjem določilu o nezbliževanju ljudi, kar ni bilo po godu obdobju prvomajskih praznikov. Poskrbeli so za vse potrebne zaščitne ukrepe in v tem negotovem času virusne epidemije ob športnem igrišču na Bregu na predvečer 1. maja postavili mlaj.

Upamo, da je vse v okolici to spodbudilo in kljub vsej negotovi bitki z virusom covid-19 pomagalo, da so se ob prvomajskih praznikih počutili bolj povezano.

ŠTKD Breg