Po dveh letih premora se je letos spontano zbrala pomlajena skupina mož in fantov, jurjevcev iz Brega in Šentjurja na Polju, k prijetnemu druženju pa jih je prignala predvsem želja po ohranjanju tradicije. Od nekdaj se je na 23. aprila zvečer, na predvečer sv. Jurja po starem, zbrala skupina mladih, neporočenih fantov in hodila od hiše do hiše ter prepevala Jurjevo pesem. Zdaj že leta jurjevce predstavljajo vsi moški in fantje z vasi, ki jih ženeta k ohranjanju tradicije tudi volja in želja po druženju, med njimi tudi poročene, kar v starih časih ni bil ravno običaj. Pred začetkom se pesem dvakrat, trikrat zapoje, da se vsi spomnijo besedila. Poje se triglasno, po domače »naprej, čez in bas«. Za darove so jurjevci dobili jajca, denar in vino. Kjer jih niso slišali, se je zapela pesem prav do konca. Pred hišami zaprtih vrat so Jurjevi pevci nekoč ostali malokrat, če pa že so, so ljudje verjeli, da bo v hišo tisto leto prineslo slabo in nesrečo. V hišo jurjevci niso vstopali, če pa so, so zanje dobro poskrbeli. Tako je bolj manj ostalo tudi zdaj. Jajc so vedno nabrali veliko, vina manj, denarja pa toliko, kolikor je kdo dal. Jurjeva pesem se je v noč razlegala od hiše do hiše, in to v obeh vaseh, pelo se je od osme zvečer do pol druge zjutraj naslednjega dne. Besedilo in melodija pesmi se razlikujeta od sosednjih vasi. Starejši pevci vedo povedati, da so se pred leti, ko je že bil postavljen novi most čez Savo, na sredini mosta srečali oboji, pevci z levega in desnega brega Save, ter se tako tepli, da je bilo prav težko za ušesa. Seveda so se tepli v melodiji in besedilu pesmi, smeh pa je zagotovljen še zdaj, ko se dogodek prenaša iz roda v rod kot anekdota. Jurjevci se vsem zahvaljujejo za prejete darove, porabili pa jih bomo za obnovo šentjurskih kapelic, prve na začetku, pa tudi druge na sredi vasi, z željo, da se ob letu spet zberejo in podajo na pomladno koledovanje in s pozdravom v hišo prinesejo zgodbo sv. Jurija in ga za sklenejo s prijetnim slovesom.
ŠKTD BREG
ŠKTD BREG



