Pomen oskrbe z lokalno pridelano hrano je velik iz številnih, medsebojno povezanih dejavnikov. Zakaj v domačem okolju pridelano hrano v večji meri in s čim manj posredniki vključevati v jedilnike v javnih zavodih, pa tudi sicer, je veliko argumentov – med njimi večja kakovost, sledljivost in varnost hrane, izboljšanje zdravja, ohranjanje urejenosti in obdelanosti podeželja, krepitev ekonomske blaginje lokalnih pridelovalcev in predelovalcev z ustvarjanjem delovnih mest ter vpliv na pozitiven razvoj kmetijstva kot pomembne gospodarske panoge.

Vse navedeno je bila rdeča nit 9. regijske konference z naslovom »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih«, ki jo je19. marca 2014 v Kulturni dvorani Sevnica organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z RRA Posavje, LAS Posavje in Občino Sevnica. Osrednja tema razprave je bila namenjena vprašanju, kako v javnih zavodih v okviru zakonskih zmožnosti povečati delež v domačem okolju pridelane in proizvedene hrane, s poudarkom na priporočilih, ki urejajo javno naročanje hrane, zmožnostih dobave in predstavitvah dobrih praks izvajanja lokalne oskrbe. Konferenca je del projekta »Lokalno pridelana hrana na posavskih tržnicah«, katerega vodilni partner je Lokalna akcijska skupina Posavje, partnerji pa Občina Sevnica, Občina Krško in Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto. Projekt je sofinanciran s sredstvi LEADER, ki so del Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Namen posveta je bil povezati ter preko strokovnih služb in prikaza dobrih praks informirati tako potencialne dobavitelje kot odjemalce. Praksa namreč kaže, da je za uspešno uveljavljanje kratkih verig ključno prav uravnoteženje povpraševanja in ponudbe – da javni zavodi opredelijo potrebe in ponudbo prepoznajo pri domačih pridelovalcih, ti pa v skladu s potrebami zavodov zagotavljajo zadostno količino hrane – pri tem pa je potrebno dosledno upoštevati Zakon o javnem naročanju in izkoristiti možnosti, ki jih ta z namenom krajšanja prehranskih verig tudi omogoča. Naročniku je namreč omogočeno iz postopkov javnega naročanja izvzeti sklope hrane, katerih ocenjena vrednost ne presega 80 tisoč evrov in hkrati ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila. Na podlagi te določbe lahko naročnik del naročila odda brez izvedbe postopka javnega naročanja, s čimer se omogoča lokalna samooskrba in uveljavitev načela kratkih verig.

S sevniškega območja so poleg predstavnikov Občine, ki je sodelovala s predstavitvijo prakse javnega naročanja živil za osnovne šole in vrtce ter predstavitvijo projekta »Iz naše je, dobro je« kot primera dobre prakse spodbujanja trajnostne oskrbe s hrano, na posvetu sodelovala tudi dva ponudnika: Kmečka zadruga Sevnica z.o.o. s predstavitvijo ponudbe mesnin in izkušenj dobave v javne zavode ter Cilka Krajnc iz Šentjanža z izkušnjami dobave mleka in mlečnih izdelkov po šolah in vrtcih. Zbrane je uvodoma nagovoril tudi župan Srečko Ocvirk.

Občina Sevnica na področju zagotavljanja trajnostne oskrbe v okviru zakonskih možnosti tudi sicer deluje kot aktivni povezovalec in strokovna podpora, predvsem z nudenjem pomoči pri vprašanjih, s katerimi se zaradi zahtevnih postopkov in zakonskih omejitev soočajo tako ponudniki kot javni zavodi. Trajnostna lokalna oskrba s hrano je zagotovo ena od ključnih usmeritev, tako zaradi izjemno pozitivnih gospodarskih kot tudi okoljskih učinkov.