Vsako leto v zadnjih mesecih razmišljamo, kako bi ob 8. februarju  v ljudeh vzbudili kulturo…

…in letos smo se odločili, da bi na krajevni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku  predstavili zbirko pesmi…PRVO PESNIŠKO ZBIRKO učencev osnovne šole Milana Majcna Šentjanž.

Ideja, ki je tlela v nas, je zagledala luč sveta. Drobna knjižica ni več neznanka. In o čem pojejo NAŠE ZVEZDICE?

O zimi in o snežakih, o živalih in o rožah, bolj natančno o vrtnicah. Posebno mesto pa ima pesem Šentjanž, moj rodni kraj – himna naše šole…

Šentjanž je namreč kraj, kjer je vsak dan kot mesec maj in tu so naši domovi, v katerih ni nikoli megle, saj nam doma mavrica seže v srce.

In o čem še pojejo pesmi? O prijateljstvu, kajti prijatelj je tisti, ki nikoli ne poka od zavisti in prijatelj je ta, ki te rad ima in se s teboj igra, čeprav se mu ne da.

Pojejo pa tudi o sreči. » Sreča je kot roža, ki raste, raste, se množi, » pravi mlada pesnica Danijela Bec iz 6. razreda, ki je prispevala največ pesmi za našo zbirko.

» Lepo je srečo z drugimi deliti in tudi njih razveseliti.«

Veseli smo, da so se naši pesniki, ilustratorji in pevci, ki so predstavitev pesniške zbirke popestrili z ubranim petjem, krajanom Šentjanža predstavili prav na predvečer 8. februarja,  ko se spomnimo našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je v življenju spoznal veliko dobrih in slabih stvari ter se na napakah učil, kakor se učimo mi.

Naše zvezdice so zasvetile in želimo si, da bi jih bili vsi veseli, tako kot smo jih mi.

                                                                                                                                               Majda Podlesnik Repovž