Začetki Kleti Krško segajo v leto 1928, ko je bila ustanovljena prva
Vinarsko-vinogradniška zadruga Kostanjevica na Krki. To je pomenilo nov organiziran pristop k vinogradništvu in kletarjenju na Dolenjskem ter izboljšanje prepoznavnosti dolenjskih vin, predvsem že prej priljubljenega avtohtonega cvička. Čeprav Klet Krško še vedno slovi kot največja cvičkova klet, se v zadnjih letih usmerjajo tudi v pridelavo grozdja za sortna vina, med katerimi pomembno mesto nedvomno zaseda tudi avtohtona slovenska sorta modra frankinja. To ponujajo v sveži liniji in liniji zorenih vin in celo predikatov. Zato ne preseneča, da so z eno od njih, to je modra frankinja Turn Premium letnik 2020, na letošnjem ocenjevanju modrih frankinj v Sevnici, po letu 2017, že drugič segli po nazivu prvak festivala modre frankinje. O tem, kaj pomeni takšno priznanje, smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, enologom in direktorjem Kleti Krško.

1.       Klet Krško sodeluje pri Festivalu modre frankinje že vse od njegovih začetkov in vaše modre frankinje so pogosto v vrhu. Letos ste z modro frankinjo Turn Premium že drugič postali prvak festivala modre frankinje. Kaj to pomeni za vas?

To je dokaz dobrega dela. Potrditev, da poteka delo v kleti načrtno in da ta zgodba ni od včeraj. Vedno, ko greš na tekmo, ne zmagaš. Letos se je poklopilo toliko, da nam je to uspelo. Menim, da bodo naše frankinje tudi v prihodnje izstopale, saj se še toliko bolj načrtno ukvarjamo z njimi – vse od dela v vinogradu do tehnologije, predelave in nege vin v kleti. Ne verjamem, da je rezultat naključje, ampak je le potrditev dobrega dela.

2.       Letošnji festival v Sevnici je bil že 13. po vrsti. Kakšen pomen pripisujete tovrstnim dogodkom, ko se imate vinarji možnost srečati z vinoljubi v lokalnem okolju?

Sam sem vedno bil in bom zagovornik festivala. Je lepa priložnost, da se srečamo, se pogovarjamo in lahko vidimo napredek festivala v 13 letih. Mislim, da je tu zelo jasno vidna tudi rast modrih frankinj. Ne le v mirnih vinih, temveč tudi v penečih, predikatih in rosejih. Menim, da je festival eden ključnih dejavnikov, ki je pripomogel k izboljšanju kakovosti in prepoznavnosti sorte. Vesel sem in ponosen na našo letošnjo uvrstitev. Kot vsako leto smo tudi letos izkoristili priložnost, da smo se družili s kolegi, poskusili njihove frankinje in se približali občinstvu, ki si čedalje bolj želi novo znanje. Obiskovalce zanima, kaj in kako smo vina pripravili, veliko pa je takih, ki so redni obiskovalci in že sami primerjajo letnike. To je dogodek, na katerem res pridemo v stik s pridelovalci, kupci, poznavalci, takšnimi in drugačnimi vinoljubi, in prostor, na katerem poteka izmenjava mnenj. In to je to, kar na koncu šteje.

3.       Modra frankinja je ena bolj zastopanih in prepoznanih rdečih sort vinorodne dežele Posavje. Kako pomembno mesto zaseda v vaši kleti in kaj vam osebno kot enologu največje kleti v Posavju pomeni? Kakšen pomen ima po vašem mnenju za vinorodno deželo Posavje?

Trenutno imamo z modro frankinjo zasajenih 5,5 ha vinogradov. 3,5 ha sadimo trenutno. Če gledamo, da letno skupno odkupimo 2000 ton grozdja, ki pride v klet poleg našega Semiča, je nekje četrtina modre frankinje. Kar ni zanemarljivo. Se je pa še vedno največ tipizira v cviček, čeprav se sortni in peninski segment povečujeta. Zame je modra frankinja velik izziv. Lepo se sliši, da imamo rdečo sorto, iz katere lahko naredimo nekaj več med sortnimi vini, ampak je za tem kompleksnejša zgodba. Z modro frankinjo se je treba znati rokovati. Treba je najti ustrezno lego, ustrezen klon, potem vsa dela, ki so potrebna med letom, uravnavanje listne mase, pridelka … Že na začetku moraš vedeti, kaj želiš. Menim, da so glavne specifike modre frankinje njena dolgoživost, živahnost – ima sočno sestavo, odlično sestavo kislin, ki se izraža v vinu in res potrebuje ogromno pozornosti, časa in nežnosti.

Kot vemo, je modra frankinja prisotna v Posavju in tudi na Štajerskem. Ko primerjamo vse te frankinje, vidimo, da imajo neko rdečo nit, ampak so hkrati tudi zelo specifične, različne. Znotraj ene vinorodne dežele ali celo okoliša se vidijo razlike. Stil se določa s časom, s kupcem. Menim, da je vodilna sorta v našem okolišu, deželi, da je tista, iz katere se da pridelati res vrhunsko dolgoživo vino, z visokimi ekstrakti, ustreznimi alkoholi, z neko strukturo, čistim aromatskim profilom – da je to naša priložnost med rdečimi vini. Naša domača naloga je vztrajati in priti na trg, da jo kupec res prepozna in vzame za svojo.

4.       Kaj v vaši kleti je tisto, kar bi posebej izpostavili, kaj vas dela drugačne od preostalih kleti?

Klet Krško je velik izziv za vse nas, ki smo tu. Zelo pozitivno je to, da je v to zgodbo vpleteno res veliko ljudi. Na eni strani so to kooperanti, ki pridelujejo grozdje za naša vina, upoštevajo navodila, se borijo tudi v težkih časih in vztrajajo. Na drugi strani je ekipa pripadnih zaposlenih. Vsi skupaj se trudimo, da ta zadruga lahko živi že skoraj 100 let in da je njena konsistenca zagotovljena še za nadaljnjih toliko. Kar je naša prednost, je toliko večji nabor leg, rastišč, vinogradov, starostnih struktur, zaradi česar potem precej lažje skomponiramo neko količino, s katero tudi lažje nastopimo na trgu. Smo ena velika družina in kot takšni bomo vztrajali, ker sem prepričan, da smo tako močnejši.

5.       Kdaj in k čemu bi priporočili kozarec modre frankinje?

Osebno mi bolj ustreza v zimskih mesecih, kolekcija jesen/zima. Ali ob jedi ali samostojno. Pomembno je, da je primerno temperirana in v pravem kozarcu.

Celotnemu intervjuju lahko prisluhnete na Facebook strani Visit Sevnica in Youtubu KŠTM Sevnica.

Pogovarjala se je Annemarie Culetto, KŠTM Sevnica.

Foto: Klemen Bec za KŠTM Sevnica