Povod v včerajšnji posvet so bila številna nerešena vprašanja o tem, zakaj muzeji na prostem in ekomuzeji v Sloveniji in na Hrvaškem niso vključeni v institucionalno in sistemsko reševanje kulturne dediščine. Kaj je muzej na prostem in kaj je ekomuzej? Kakšni so trendi na področju muzejev na prostem in ekomuzejev v Evropi in svetu? Je muzej na prostem in ekomuzej lahko izziv za gospodarski razvoj lokalne skupnosti tudi v času gospodarske recesije? Odgovore so skozi predavanja in okroglo mizo podajali številni strokovnjaki. »V Deželi kozolcev kot prvem muzeju na prostem s kozolci na svetu želimo slediti konceptu ekomuzeja, zato nam je pomembno, da je Dežela kozolcev prepoznana kot generator turizma in pospeševalec gospodarskega razvoja, hkrati pa skrbi za uporabo kulturne dediščine na primeren način,« je dejala direktorica Dežele kozolcev Urša Repše.

Dušan Strgar in mag. Dušan Štepec, oba strokovnjaka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sta predstavila stanje na področju muzejev na prostem v Sloveniji ter primerjalno analizo štirih muzejev na prostem, in sicer Sečoveljske soline, Rogatec, Pleterje in Deželo kozolcev. Ugotovila sta, da že nekaj desetletij govorimo in pišemo o rabi in izrabi muzejev na prostem kot dodatni obliki varovanja naravne in kulturne dediščine in njihovih večplastnih pomenih, vendar pa dlje kot do formiranja nekaj bolj ali manj »uspešnih« primerkov niso prišli. Obstoječe stanje na terenu odražajo tudi štirje največji muzeji na prostem. Rezultati analize omenjenih muzejev na prostem bi lahko predstavljali osnovo za dodelavo normativnih okvirjev za načrtovanje, izvedbo in upravljanje z njimi. Hkrati pa rezultati analize odpirajo potrebo po njihovi sistemski ureditvi, vključevanju sodobnih interdisciplinarnih pogledov na dediščino in ustvarjanju pogojev za njihovo institucionalno povezanost. Realnost na terenu je takšna, da je treba v interesu dediščine ukrepati hitro, po možnosti že danes.

Alenka Lamovšek iz Dežele kozolcev Šentrupert je izpostavila, da dediščina JE priložnost. Po njenih besedah Dežela kozolcev Šentrupert skrbi v prvi vrsti za varovanje in ohranjanje dediščine kozolcev v Mirnski dolini, želja pa je, da postane osrednji center za poznavanje kozolcev na Slovenskem. Muzej hrani, zbira, preučuje in interpretira vrsto gradiva in elementov dediščine povezanih s kozolci, njihovi izdelavi ter življenju z njimi.

Dr. sc. Darko Babić iz Filozofske fakultete v Zagrebu je predstavil številčno širjenje ekomuzeja. V 80-letih se je njihov koncept širil iz Francije, Kanade in Skandinavskih držav po vsem svetu. Njihova skupna točka je, da na zanimiv način skupnost usmerjajo k lastnemu razvoju. Poudaril je glavno razliko med muzejem in ekomuzejem, ki jo mnogi še ne poznajo dovolj. Muzej na prostem je lahko vsak muzej, pri ekomuzeju pa ideje predlaga lokalno prebivalstvo, ki je v aktivnosti in ponudbo ekomuzeja tudi aktivno vključeno.

Dr. sc. Jože Hudales iz ljubljanske Filozofske fakultete pa je predstavil vlogo in pomen najpomembnejših prispevkov različnih slovenskih avtorjev, ki so v zadnjem desetletju in pol vsaj del svojih muzeoloških razmišljanj posvetili muzejem na prostem, ekomuzejem in nekaterim drugim muzeološkim izzivom t. i. nove muzeologije.

Dragana Lucija Ratković Aydemir, avtorica glasbenega koncepta stalne izložbe je praktično prikazala primer Ekomuzeja batana iz Rovinja, kateremu je ključno, da izhaja iz lokalne skupnosti.

O nerešenih vprašanjih pri načrtovanju nadaljnjega razvoja Dežele kozolcev, trenutno veljavni zakonodaji in gospodarski akcijski plan, trendih muzejev na prostem in ekomuzejev v Evropi in po svetu pa so na okrogli mizi poleg že omenjenih strokovnjakov razpravljali tudi: Rupert Gole, župan Občine Šentrupert, Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev Šentrupert, Vida Koporc Sedej iz Direktorata za kulturno dediščino iz Ministrstva za kulturo, Luka Ivanič, vodja Sektorja za urejanje prostora na lokalni ravni iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ivan Škarja kot predstavnik lokalnega prebivalstva, sicer izdelovalec unikatnih izdelkov iz lesa, Jože Šerbec, direktor Kobariškega muzeja, Eda Benčič Mohar kot vodja Delovne skupine etnologov konservatorjev iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, mag. Polona Sketelj, muzejska svetovalka iz Slovenskega etnografskega muzeja, Igor Leban iz Centra za poklicno izobraževanje ter doc. dr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja in Filozofske fakultete. Moderatorji, ki so strokovno vodili in povezovali dogodek, dr. Vito Hazler, Ana Mlinar, prof., dr. Ljubo Lah ter mag. Dušan Štepec, so k besedi povabili prisotne udeležence in tako z izkušnjami iz prakse obogatili kolokvij.

Eden izmed najpomembnejših sklepov strokovnega posveta je, da organizatorji skupaj z udeleženci oblikujejo skupna izhodišča, ki bodo v pomoč pri dolgo načrtovani mreži muzejev na prostem v Sloveniji. Ideja o taki mreži zori že zelo dolgo, hkrati pa je dejstvo, da je turizem, ki je lahko popoln partner kulturi, najmočnejši, če se nosilci povezujejo.