Program na Poletno muzejsko noč v Deželi kozolcev, prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu, je bil namenjen obiskovalcem vseh starosti, družinam, otrokom in posameznikom. Na najdaljšo noč v letu si je bilo tam mogoče ogledati zanimivo fotografsko razstavo fotografa Boštjana Puclja o postavitvi Dežele kozolcev Šentrupert, ob sončnem zahodu pa je obiskovalce na voden ogled dežele z naslovom Zgodbe kozolcev povabil sam župan Občine Šentrupert Rupert Gole: »Okrog nas je dediščina ljudskega stavbarstva v lesu, ki je lastna samo našemu narodu. V kozolce je vgrajeno pravo slovenstvo, saj je v celoti povsem slovenska zadeva. Na obisku smo med drugim imeli tudi Ruse, ki so odkrito pokazali navdušenje nad videnim. Gre res za vrhunsko protipotresno gradnjo.« »Dežela kozolcev, ki je vedno bolj prepoznavna turistična točka, uspešno združuje dediščino, turizem in  kulturo in pri tem vključuje lokalno okolje, posameznike, društva, organizacije kot tudi različne strokovnjake in ustanove. Desetletja pričakovan hitrejši razvoj turizma v Mirnski dolini pa se je končno začel,« je poudarila tudi direktorice našega prvega muzeja kozolcev na svetu Urše Repše. Med gosti, ki so prisluhnili zanimivim pripovedim, je bil tudi župan sosednje Občine Mirna Dušan Skerbiš. Skupina je bila nad predstavitvijo čudovitih kozolcev navdušena in nekateri so se med njimi zadržali, dokler ni padel mrak. Takrat pa so na svoj račun prišli tudi najmlajši. Na delavnici za otroke z naslovom Magičnost kresne noči so morali poiskati sedem škratovih daril, ki so bila skrita med kozolci.

Poletna muzejska noč v Deželi kozolcev Šentrupert je sicer del pestrega občinskega dogajanja z naslovom Poletje v Šentrupertu, ki se je v muzeju včeraj nadaljevalo s koncertom Avsenikovih viž. Sicer pa se bo dogajanje v Deželi kozolcev nadaljevalo skozi vse poletje, konec prihodnjega meseca bo tudi odprtje Simončičevega toplarja – edinega kozolca v Sloveniji, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Je tudi eden najstarejših kozolcev na Slovenskem.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dobrem letu in pol obiskalo že 30.000 registriranih obiskovalcev iz 35 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert ter k razvoju turizma v njej.