»Kjer je sonce, tam so rože. Kjer pa sonca ni, roža ne cveti. Tam sem jaz doma, kjer je sonce, kjer je vrt cvetoč, tam dom je moj. Kjer je veter, tam je pesem. Kjer pa vetra ni, ni pojočih ptic. Tam sem jaz doma, kjer je pesem, kjer lepo pojo, tam dom je moj,« pravi besedilo slovenske ljudske pesmi.

V petek, 20. junija 2014, smo v Mladinskem centru v Vrtojbi res lahko začutili, kaj pomeni domovina in kakšen pomen ima slovenska pesem. Kulturno društvo Tojva A. D. 1200 je namreč gostilo ženski zbor Pojoča družba iz Beograda v katerem prepevajo Slovenke, ki živijo v Srbiji. V programu je sodeloval še zbor društva žena, ki ga vodi Uroš Cej in Mladinski zbor Šempeter-Vrtojba pod vodstvom Mojce Maver Podbersič. Rdeča nit programa so bile slovenske ljudske pesmi v najrazličnejših priredbah.

Domovina se rodi z vsakim človekom. Vedno nova in sveža, vedno drugačna. Vsak jo čuti, vsak se nanjo spomni, čeprav ne vsak dan. Ko si daleč stran od domovine, te nanjo spominjajo knjige, pesmi in prijatelji, ki živijo tam. Pevke Pojoče družbe iz Beograda se rade srečujejo na pevskih vajah in skupaj zapojejo. S svojim žarom in zanimivo interpretacijo so prevzele celo dvorano, da je na koncu skupaj zapela vsem dobro znano Regiment po cesti  gre.

Pevke so svoje gostovanje v Sloveniji nadaljevale z  udeležbo na  Taboru slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zapele so na sobotnem koncertu slovenskih zborov iz drugih držav in na nedeljski manifestaciji z nastopom združenih zborov ob spremljavi pihalnega orkestra.