Pred stotimi leti je na današnji dan, 23. maja, italijanski veleposlanik Giuseppe Gualtieri d´Avarna na Dunaju izročil avstro-ogrskemu zunanjemu ministru grofu Stephanu Buriánu von Rajecz italijansko vojno napoved nekdanji zaveznici med I. svetovno vojno, Avstro-Ogrski. S tem se je začelo eno najbolj krvavih obdobij na Slovenskem. Odprla se je nova fronta, dolga okrog 600 km, katere 93 km je potekal po zahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja, tudi čez naše kraje. Ta del od Rombona do morja, poznan kot soška fronta, velja za prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji spopad na slovenskem ozemlju sploh. Domačini so se morali odseliti, vojaki pa so začeli v kamnit teren vklesavati kaverne, kopali so jarke in zasilne ceste, zaradi obstreljevanja so se celo znižali nekateri vrhovi. V 29 mesecih bojevanja od maja 1915 do oktobra 1917, je bilo na tem območju dvanajst ofenziv. Enajst so jih izvedli Italijani, zadnjo, dvanajsto, vojaki Avstro-Ogrske in Nemčije. Na obeh straneh je padlo okrog 350.000 vojakov, območje je bilo popolno uničeno, civilno prebivalstvo pa je moralo v begunstvo.
Spominska obeležja, kaverne, strelski jarki, utrdbe in pokopališča nas še danes spominjajo in opominjajo na trpljenje, žrtvovanje ter umiranje tisočev mladih fantov in mož najrazličnejših narodov. Številne najdbe še neeksplodiranih ubojnih sredstev pa so še vedno grozeča zapuščina vojne vihre. Zato previdnost ob gradbenih in drugih zemeljskih delih ni nikoli odveč. V zadnjih dneh je bilo kar nekaj tovrstnih najdb. Tako sta npr. včeraj pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije v Vrtojbi odstranila in spravila na varno do uničenja topovski vžigalnik kalibra 75 mm, avstrijske izdelave, topovski vžigalnik, kalibra 75 mm, italijanske izdelave in topovsko granato, kalibra 150 mm, teže 46,6 kg, nemške izdelave.
