Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za prvo fazo projekta za zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave. Direkcija Republike Slovenije za vode bo z odobrenimi evropskimi sredstvi izvedla ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti na treh od šestih območij pomembnega vpliva poplav porečja Vipave (v nadaljevanju: OPVP), in sicer OPVP Vrtojba – Šempeter pri Gorici, OPVP Vipava in OPVP Renče. Projekt prav tako vključuje izdelavo celovite hidrološko-hidravlične študije za porečje Vipave. Na podlagi celovite študije, ki bo obravnavala celotno porečje, od izvirov do izliva v Sočo, vključno z vsemi pritoki, bodo potrjene najustreznejše rešitve za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Vipave. Hkrati bodo opredeljeni protipoplavni ukrepi, ki bodo predmet druge faze celovitega projekta zmanjšanja poplavne ogroženosti porečja reke Vipave.

Za območje občine Šempeter-Vrtojba so tako sredstva zagotovljena za projektiranje in izvedbo novega odvodnega kanala od Športnega parka v Šempetru do čistilne naprave v Vrtojbi. Z izgradnjo novega odvodnega kanala bo ob visokih vodah razbremenjena sedanja struga Vrtojbice, ki ne zmore več prevajati vseh meteornih voda v času izrednih padavinskih dogodkov. V sedanji strugi tako ne bodo potrebna večja gradbena dela za povečanje preseka (širjenje, poglabljanje in večanje naklona brežin), niti gradnja novih mostov čez vodotok. Poleg tega, bi bila gradnja v strugi, ki poteka pretežno v strnjenem naselju, v potrebnem obsegu skorajda neizvedljiva. Z novim odvodnim kanalom bo tako praktično odpravljena možnost poplav na območju strnjenih naselij Šempeter pri Gorici in Vrtojba, ki danes sodita v območje pomembnega vpliva poplav. Poleg ogroženosti stanovanjskih objektov, se bo v največji možni meri odpravila tudi ogroženost objektov, ki so namenjeni javni rabi, kot so bolnišnica, šoli, vrtci, zdravstveni dom in objektov, ki so namenjeni gospodarski rabi, kot so objekti namenjeni industriji, trgovini in drugim poslovnim dejavnostim. Poplavna ogroženost poleg grožnje obstoječim objektom predstavlja tudi zelo veliko omejitev pri rabi prostora, ki je sicer namenjen pozidavi.

Projekt se bo izvedel v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, pri čemer zasleduje specifični cilj »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov«. Za projekt v vrednosti 12.247.119,60 evrov bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 10,3 milijona evrov, natančneje 10.366.093,54 evrov.