spoštovani gospod župan, občanke in občani Občine Šempeter-Vrtojba, vsi ostali prisotni. Najlepša hvala za izkazano priložnost, da vam ob kulturnem prazniku spregovorim nekaj besed.

O kulturi lahko razmišljamo na zelo različnih ravneh in zato je veliko izhodišč, preko katerih bi se lahko obrnila na vas. O njej razmišljamo prav vsi in vsak se lahko najde v njej. MORA se najti v njej, saj to je v osnovi naša bit.

Tako kot je kultura pomembna za vsakega posameznika, je pomembna tudi za vsak narod in državo. Kultura je namreč temelj vsakega naroda. In slovenski narod tu ni nobena izjema. Slovenci smo prav zaradi nje obstali kot narod skozi dolga stoletja tuje nadvlade, saj nam je pomagala ohranjati zavest o narodni pripadnosti. Obenem pa smo z lastno ustvarjalnostjo in razvojem  nenehno opozarjali na veličino naroda (pa čeprav malo številčnega) z močno zavestjo in kulturo, ki nas je pripeljala nenazadnje tudi do lastne države, kar je težnja vsakega naroda. Obenem smo obogatili evropsko kulturno zakladnico in se tako suvereno postavili ob bok večjim narodom in najbolj razvitim kulturam.

In če se navežem na aktualno dogajanje, pa spreglejmo tiste neprijetne novice, smo pretekli vikend s ponosom opazovali naše športnike, ki so z dvignjeno glavo in morda tudi s solzo v očeh prisluhnili slovenski himni ob pogledu na dvigajočo se slovensko zastavo. Dogodek si je ogledalo na milijone ljudi po svetu in verjamem, da je koga kje zamikalo in je na zemljevidu poiskal državo, ki je tako majhna, da zanjo še ni slišal, pa vendar premore tako »velike ljudi«, ki opozarjajo ves svet na veličino tega naroda.

Na spletu sem zasledila zelo zanimivo definicijo nekega osnovnošolca: »Kultura je zelo širok pojem. Lahko nam pove, kako se je treba obnašati, ali pa nas bogati s pesniki, pisatelji in drugimi umetniki.« In prav o tem razmišljam tudi sama. Brez kulture bi bilo naše življenje pusto in osiromašeno. Kultura nas plemeniti, je naša dodana vrednost, ki jo, če je imamo dovolj, radi razdajamo. Je vrednota, saj jo po mojem mnenju lahko kar enačimo z resnico, ljubeznijo, svobodo, ki pa se v kulturnem udejstvovanju zagotovo najlažje širijo in izpovedujejo. Še več – kultura je med mano in tabo, dana s človekovim nastankom. Razumevati in dojemati jo moramo veliko širše, kot nam jo ponujajo različne institucije in mediji. Je veliko več kot delo, ki ga opravljajo kulturne ustanove, društva in posamezniki, različni ustvarjalci – kultura se mora dotakniti vsakogar izmed nas, ki delamo in ustvarjamo v istem prostoru in času.

Delavci v kulturi pa lahko s svojim delom spodbujamo vrednote, ki nam jih narekuje kultura. In prav to je vodilo tudi v naši ustanovi. Kulture ne ponujamo samo skozi knjižnico, literaturo, različne dogodke in prireditve, ampak tudi preko vsakega posameznika. In če smem dodati – menim, da svoje poslanstvo izpolnjujemo, kar potrjujejo naši redni obiskovalci, ki v knjižnico zahajajo po kanček kulture, razumevanja, miru.

V zadnjem času pa se tudi v vaši občini veliko govori prav o knjižnici. Čeprav ste o svoji enoti knjižnice v Šempetru razmišljali že pred leti, mislim, da je v zadnjih dveh letih resnično dozorela želja in potreba po tem kotičku kulture tudi v vašem kraju.

Mogoče se kdo izmed vas vsaj iz pripovedovanj še spominja knjižnice v Šempetru … 18. januarja 1949 je bila namreč z odlokom ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica s sedežem v Šempetru. In šele po desetletju selitev po raznih krajih se je leta 1959 preselila v občinsko stavbo v Novi Gorici in s tem končno našla svoj prostor; leta 2000 pa tudi svojo stavbo v prostoru, kjer je sedaj. Morda je tudi ta povezava vašega kraja, vaše občine s knjižnico spodbuda k dejavnostim, s katerimi ste začeli.

Najbolj pomembno pa je, da se zavedate poslanstva knjižnice in prav zato verjamem, da ji boste omogočili svoje poslanstvo tudi uresničiti. Z ustrezno skrbjo (skrbno izbran prostor, zaposleni, knjižnično gradivo, ostale vsebine) bomo lahko našim obiskovalcem v Šempetru zagotavljali enake možnosti dostopa do informacij, kulturnih vsebin, vseživljenjskega učenja, osebne rasti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se s prispevkom knjižnice veča razvojni potencial posameznika in množi razvojni potencial lokalne skupnosti.

In prav zato smo ponosni na vas, ki v knjižnico verjamete, ji zaupate in jo imate že sedaj za svojo. S tem namreč dokazujete, da razumete to, kar knjižničarji že leta predstavljamo in skušamo razložiti našim obiskovalcem, potencialnim uporabnikom in velikokrat tudi financerjem. Knjižnica je veliko več kot le prostor. Imamo knjige, revije, časopise, zemljevide, glasbo, filme, podatkovne baze (e-knjige, e-časopisi), prost dostop do informacij, ki jih ponujajo naši informatorji in svetovni splet, predstavitve, izobraževanja, delavnice, različna srečanja ... Knjižnico pa seveda »naredijo« ljudje: knjižničarji, ki skrbimo za osebno rast posameznika, njegovo možnost vseživljenjskega izobraževanja, in obiskovalci – tisti, ki so s knjižnico zrasli, so njeni redni obiskovalci in je pomemben del njihovega življenja, ali pa tisti, ki vanjo prvič vstopajo in v njej najdejo trenutek miru, zbranosti, prijazno besedo, dobro knjigo …

Že dolgo ne govorimo več samo o članih knjižnice, ki prihajajo po knjige in ostalo knjižnično gradivo. Vedno bolj pogosto uporabljamo besedo obiskovalci ali uporabniki. Teh je v primerjavi s člani vedno več. Naši uporabniki prihajajo v knjižnico, ker jim ta nudi domačnost in toplino, ker lahko tu zadovoljujejo številne potrebe – po informacijah, znanju, druženju … In prav to privoščimo tudi vam! Ob urejanju nove knjižnice pomislite na to, kaj bodo obiskovalci v njej začutili, se bodo radi vračali, se bodo vračali? Kaj bo tisto, kar jih bo kot magnet vračalo v ta prostor? Bo samo izposojevalnica knjig ali veliko več?

V Goriški knjižnici imamo veliko izkušenj in smo strokovno dovolj podkovani, obenem pa premoremo veliko ljubezni do knjižnice in knjig. Prav zato bomo vložili vso potrebno energijo in znanje v to novo enoto naše knjižnice. Z iskrenimi željami, da postane to eden najbolj priljubljenih kotičkov vašega kraja. In lahko vam zagotovim … se že veselimo sodelovanja!

Naj vam zaželim še prijetno praznovanje kulturnega praznika in nikar ne pozabimo na tisto, kar je najpomembnejše – na kulturo srca: »Kultura srca je namreč dostopna vsakomur, saj nas tako kot podarjeni nasmeh nič ne stane, vendar čudežno deluje. Več je damo drugim, več se nam je povrne.«

Hvala."