Kljub naporom fitosanitarne in gozdarske službe v obdobju od 2005 do 2012, da bi izkoreninili kostanjevo šiškarico, novega škodljivca kostanja, so bila v letu 2013 ponovno najdena nova napadena mesta v zahodni, osrednji in vzhodni Sloveniji. To je posledica hitrega širjenja škodljivca po naravni poti. Zato je Fitosanitarna uprava RS določila nova razmejitvena območja, ki vključujejo napadeno, žariščno in varnostno območje kostanjeve šiškarice.

Škodljivec ogroža zlasti mlada drevesa kostanja, ki na močneje infestiranem območju lahko propadejo, veliko škodo pa dela v gojenih nasadih za pridelavo plodov kostanja (maronov). Kljub temu lastnikom pravega kostanja na novo napadenih območjih, kjer stopnja napadenosti še ni velika, in na mladih drevesih priporočajo odstranjevanje posamičnih šišk, ki se tvorijo na poganjkih in listih ter deformirajo drevo. Odstranjene šiške je najbolje odstraniti in uničiti (zakopati, sežgati ali zamrzniti), da se iz nje ne izležejo osice šiškarice, ki potem odletijo na nove gostitelje.

Doslej so preizkušali že številne metode za omejevanje populacij kostanjeve šiškarice. Uporaba insekticidov se ni izkazala za učinkovit način, saj so jajčeca in ličinke zavarovane v rastlinskih šiškah in jih insekticid ne doseže. Mehanične metode, kot so odstranjevanje napadenih poganjkov in zaščita mladih poganjkov z mrežami, so sicer učinkovite, vendar to niso praktične rešitve. Za enkrat je edina učinkovita metoda omejevanja populacij in škode zaradi napada kostanjeve šiškarice uporaba parazitoidov iz reda kožekrilcev (Hymenoptera) kot biotičnih agensov, ki so tujerodni in je dovoljenje za njihovo uporabo v Sloveniji še v postopku preverjanja tveganja vnosa.

O morebitnem odkritju kostanjeve šiškarice takoj obvestite delavce Zavoda za gozdove Slovenije ali fitosanitarno ali gozdarsko inšpekcijo. Poganjkov s šiškami ni priporočljivo prenašati.

Več informacij o kostanjevi šiškarici dobite na spletni strani Fitosanitarne uprave RS na naslovu: http://www.furs.si/svn/zvr/kost_siskarica.asp