Na Inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) opozarjajo, da so na visoke temperature najbolj občutljivi otroci in starejši, ogroženi pa so tudi bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami in nepokretni. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil, sicer pa so lahko ogrožene še osebe s socialno-ekonomskimi problemi in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, kot so onesnažen zrak, bivanje v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za hlajenje prostorov ter delavci, ki delajo na prostem.

Omenjeni inštitut navaja, da se lahko ob daljših obdobjih vročine na koži pojavijo kožni izpuščaji, človek lahko dobil vročinske krče, ali doživi vročinsko izčrpanost, lahko tudi omedli ali pa ga zadene vročinska kap. Vse te težave pa lahko preprečimo ali omilimo tako, da zmanjšamo izpostavljenost vročini in se umaknemo v senco ali hladnejše prostore. Pri tem omejimo fizično aktivnost na jutranje in večerne ure ter uživamo lahko hrano v manjših obrokih. Pomembno je tudi, da s pravilno izbiro oblačil telesu omogočimo odvajanje toplote. Nujno moramo tudi spiti dovolj tekočine. 

Na NIJZ še priporočajo, da se med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše, umaknemo v senco, sicer pa se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom ter s primerno zaščitno kremo s faktorjem, ki nižji od 30 in vsebuje zaščito pred UVA žarki. Pazimo tudi na hrano, saj se ta ob visokih temperaturah hitreje kvari. Tudi zdravila je treba hraniti na primerni temperaturi, ki jo navede proizvajalec, upoštevajmo še nasvete zdravnikov in spremljajmo opozorila ter napovedi prek sredstev javnega obveščanja. 

Vir: NIJZ