Ob 10. uri dopoldne so se zbrali v "štauhariji". Obiskovalcev je bilo okoli 120, upokojencem so se pridružili tudi člani Društva za srce in ožilje, koroški literati in občani. Bilo je tudi veliko mladih, pravo medgeneracijsko srečanje. Dan je bil kot nalašč zato, da združimo prijetno s koristnim. Malo kulture, zgodovine in spomina. Želja obiskovalcev je bila tudi ogled fabrike.

Po krajšem kulturnem programu v izvedbi pevcev Koroškega okteta, so se udeleženci razdelili v dve skupini, saj bi bilo zaradi velikega števila obiskovalcev sicer težko varno organizirati oglede proizvodnje. Tako si je ena skupina najprej ogledala razstavo, druga pa se je medtem podala na ogled kovačnice težkih odkovkov. Nato sta se skupini zamenjali. Kovačnico je obiskalo okrog 60 udeležencev, zanimalo jih je predvsem delo na 45MN stiskalnici. Bivši delavci železarne so se nostalgično spominjali dela v njihovih časih, obujali spomine na "fabriko", na staro topilnico in livarno, ki se je nahajala nekdaj v teh prostorih. Prav zanimivo je bilo slišati: "Ti, ali še veš? "; "Ti, ali se še spomniš"?

Bilo je veliko lepih spominov na  čase neke mladosti . Obiskovalci so bili navdušeni nad skrbno urejeno zbirko v muzeju, polno je bilo pohval in tudi vprašanj, kdaj bo urejen in na ogled tudi sosednji prostor?

V  Časopisu Večer z dne, 7.2.2014 sem prebral v naslovu, da Avstrija živi od kulturne dediščine. Za ohranjanje zapuščine naših prednikov je tudi pri nas že kar veliko storjenega. Zahvala gre tistim, ki imajo posluh, moč in znanje ter voljo, da to uresničijo. Dokaz za to je zbirka, ki je že drugo leto na ogled v tej stari "štauhariji", krčilni kovačnici na Ravnah, je priča, kako in kje si je Fužinar, železar služil kruh nekoč in tudi danes.

Obiskovalce pa ni zanimala samo preteklost, ampak tudi trenutna situacija v železarni in se kar niso mogli načuditi, koliko je bilo v teh letih vloženega v proizvodnjo. Za mnoge pa je Metal bil in še vedno ostaja "MATI FABRIKA".

Hvaležni smo vodstvu Metala, dir. g. Andreju Gradišniku, gospe dr. Karli Oder in g. Milošu Dretniku za vodenje po obratu kovačnice, prav tako gre hvala pevcem Koroškega okteta za kulturni utrinek.  Želja obiskovalcev je, da bi lahko to še kdaj ponovili.

Avtorja: Jože Prednik in Miloš Dretnik