Logo MojaObčina.si

Radovljica

DANES
7°C
-5°C
JUTRI
2°C
-1°C
1939

Gverilska čitalnica za to sezono zaprla vrata

Radovljica, 11. maja - Pod tem napisom sta se v Kavarni Prešeren v Radovljici odvili že dve sezoni Gverilske čitalnice Radovljica. Kako pomenljivo, saj je dandanašnji na svetu in v širši domovini veliko takih, ki se dnevno spoznajo prav na vse. Še posebej pa na umetnost, kulturo in bogme, celo politiko. Še najbolj boleče pa je, ko se politika spozna na prav vse. Takrat kultura skisanega kruha je, ničesar ni na njem, če pa že, je kakšna žaltava mast, tisto pač, kar po nemarnem odpade z bogato obložene mize politične in jezik, ta prelepi slovenski jezik, je tisti, ki običajno utrpi največjo škodo.

Prav o jeziku smo spregovorili na zadnji Gverilski čitalnici to sezono. Več kot strokovno podkovan pa je bil tudi sicer reden gost Gverilske čitalnice doktor slovenistike Matej Meterc. Dr. Matej Meterc je sicer zagrizen frazeolog. Frazemi in pregovori so namreč njegovo znanstveno področje, iz tega je tudi doktoriral. Dela na ZRC SAZU, na Inštitutu Frana Ramovša, kjer je v ekipi, ki med drugim pripravlja novi slovar slovenskega knjižnega jezika.

Pravkar je izdal knjigo Paramiološki optimum in je nabor najbolj pogostih pregovorov in sorodnih enot v slovenščini. To je knjiga, v kateri bo celo nepoznavalec našel obilo uporabnega gradiva o jeziku, s katerim se dnevno srečujemo, pa nanj tako redko pomislimo.

Zato smo spregovorili bolj kot o frazemih o rabi slovenščine na družbenih omrežjih. Tam se namreč "ful dogaja" in "WTF" včasih človek ne razume povsem, kaj je "#avtor" hotel povedati.

Matej je uporabnik družbenih omrežij, a vsaj na Twitterju zasebnega profila nima,  nekakšnega na pol službenega (@pregovori), ki ga vzdržuje zavoljo svojega poklicnega področja in njegov namen ni slediti drugim, razen strokovnim tvit pogovorom, mu pa veliko pomenijo sledilci.

Jezik, ki ga sam na družbanih omrežjih uporablja je bolj ali manj knjižni, tisti v strokovne namene izključno knjižni. Kot strokovnjak za jezik in njegovo razvijanje je dokaj toleranten od pojava jezikovnih mešanic na spletu, saj pravi, da je tudi to del živega jezika, ki mu tudi jezikovna znanost mora posvetiti pozornost.

Kar lepa debata pred, še dejansko, prihodom pomladi in po tem gotovo vročega poletja, v katerem se bomo hladili z osvežilnimi napitki in kakšno dobro knjigo, s katero bomo krepili svoje besedišče ter se pripravljali na nove izzive prihodnje poslovne in gverilsko čitalnične sezone. Do takrat pa gverilsko pozdravljeni.

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!