»V življenju je že tako, da se zgodijo stvari, ki jih človek ne načrtuje; še manj, celo nikoli nima želje ali potrebe pokukati v nekatere skrite kotičke neznanega. V svojem življenju nisem nikoli razmišljala, niti čutila potrebe, da bi svojo raziskovalno željo potešila na črni celini. Odločitev je bila trenutna in spakirala sem kovček,« je povedala Sovinčeva.

Gana je po njenih besedah dežela, v katero se zaljubiš; zaljubiš se v pokrajino, v ljudi in njihovo radoživost, v njihovo rdečo prst, glasbo, nebo, sonce … In ob slovesu si tiho zaželiš, da se še vrneš. To je Gana, kot jo vidi sama in jo sprejema brez zadržkov ter z ljubeznijo. Lepa, privlačna, mnogokrat tudi kruta, predvsem pa drugačna.