V torek, 8. maja 2018, smo se v Občinski knjižnici Prebold posvetili resnični zgodbi Danice Stropnik iz Društva Dotik sočutja. Avtorica svojo knjigo »Dotik sočutja iz večnosti« začne z mislijo Mitcha Alboma: »Kaj ti daje pravo zadovoljstvo? Da ponudiš drugim tisto, kar imaš dati. Ne mislim denarja, v mislih imam tvoj čas, tvojo skrb, tvoje pripovedovanje zgodb.« Knjiga pripoveduje avtoričino resnično zgodbo, zgodbo o mami, o sinu, o njuni posebni povezavi, ki je niti smrt telesa ni uničila. Po sinovi smrti je postala njuna povezava v obliki brezpogojne ljubezni še večja. Danica Stropnik pravi: »So vezi, ki so tako trdne in tako lepe, da se iz njih lahko rodi samo nekaj veličastnega, mogočnega, nekaj, kar tolaži in hkrati uči. Zase rada rečem, da sem raziskovalka življenja. Vedno sem se spraševala, zakaj se nam določene stvari zgodijo, zakaj nedolžni trpijo, zakaj mladi umrejo ... In kot da sem slutila, da bom doživela veliko preizkušnjo, ki me bo pahnila v črno brezno, se je to zares zgodilo. Leta 2010 je v prometni nesreči izgubil življenje moj prvorojenec, ki je tako rad živel, bil poln načrtov in idej... S svojim odhodom je pustil v nas kup vprašanj in neizmerne žalosti. Sama sem se zakopala v raziskovanje. Veliko sem brala, hodila na razne delavnice o osebnostni in duhovni rasti. Tako se je v meni počasi zdravila žalost in rojevalo novo upanje, da ima vendarle vse svoj smisel. Tako sem začutila željo, da svojo izkušnjo podelim še drugim, da mogoče komu s tem pomagam. Tako je v moji glavi nastala ideja o Društvu Dotik sočutja in malce pozneje se je rodila še drobna knjižica, ki daje upanje v srca žalujočih. Opažam, da se ljudje bojimo spregovoriti o minljivosti, trpljenju, žalosti, kar je razumljivo, saj takrat človek trpi, mi pa si ne želimo trpljenja. V nas je nenehno prizadevanje za srečo, za dobrim počutjem. Toda o pravi sreči lahko sanjamo le, če razumemo življenje, ki je vendarle lepo in nam dano zato, da skozi izkušanje dobrega in slabega spoznavamo sebe in postajamo boljši, srčnejši.«

Besedilo: Danica Stropnik
Fotografija: Lea Felicijan