Film Modrost travme govori sam zase. O tem so se prepričali tudi obiskovalci filma, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Medgeneracijskega centra Prebold.
»Po ogledu filma se mi zdi, da imamo vsi neko travmo« je bil komentar udeleženke po koncu filma. Medsebojna povezanost epidemije tesnobe, kroničnih bolezni, rakavih obolenj in zlorabe psihoaktivnih substanc so po mnenju dr. Gaborja Matéja nekaj normalnega. A ne na način, kot si morda mislite.
Čeprav je morda okolje v Sloveniji drugačno kot čez lužo, so se vrstili komentarji prisotnih, ki so se prepoznali v delčkih zgodb. Prepoznali pa so tudi naše družbene zagate brezdomstva, uporabe telefonov, stisk otrok, v današnji družbi. Film je zelo aktualen. Podatki iz druge strani luže kažejo, da je eden od petih Američanov diagnosticiran z duševno boleznijo. Samomor je drugi najpogostejši vzrok smrti v ZDA za mlade med 15. in 24. letom. Samomor povzroči več kot 800.000 smrti letno, po vsem svetu, ter 48.300 smrti letno v ZDA. Preveliko odmerjanje drog povzroči 81.000 smrti letno v ZDA. Epidemija avtoimunskih bolezni vpliva na 24 milijonov ljudi v ZDA.
Kaj se dogaja?
"Veliko tega, kar imenujemo nenormalnost v tej kulturi, je dejansko normalen odziv na nenormalno kulturo. Nenormalnost ne prebiva v patologiji posameznikov, temveč v sami kulturi, ki ljudi pripelje v trpljenje in disfunkcijo."
— Dr. Gabor Maté
Vprašanje, ki nam ostaja odprto po ogledu filma je, kaj pa zdaj?
Iz naše družbene zgodovine lahko vidimo, da smo ljudje zaznamovani s preživetimi vojnami, avtoritativnimi sistemi, zatiranjem pravic žensk in vseh ranljivih skupin. Zaznamovani smo tudi z nerazumevanjem razvoja otroka in otrokovih potreb po varnosti, bližini in izražanju jeze. Dr. Gabor Mate iz svoje lastne izkušnje, juda na Madžarskem v drugi svetovni vojni, v filmu deli sliko sebe v srednjih letih. To je slika uspešnega zdravnika, s težavami v zakonu in otroci, ki se ga bojijo.
Kaj smo se iz naše zgodovine naučili in lahko dobrega odnesemo naprej? je eno vprašanje. Drugo pa je, kako biti sočutni drug do drugega in dovoliti, da bolečino, ki je v nas sprostimo?
Nihče ni kriv. Iskanje krivca nas pripelje v začarani krog kazanja s prstom. Kot pokaže film je travma nevidna sila, ki oblikuje naša življenja in način kako živimo, ljubimo ter razumemo svet okoli sebe. Travma je izvor naših najglobljih ran in je vedno medgeneracijska.
Dr. Maté nam ponuja novo vizijo: družbo, ozaveščeno o travmi, v kateri starši, učitelji, zdravniki, sodniki in vsi pomembni odločevalci niso osredotočeni na potlačevanje simptomov in obsojanje, temveč se trudijo razumeti vzroke, ki pri ranjenem človeku sprožijo zaskrbljujoče vedenje in bolezni. Film nam kaže nam pot do individualne in kolektivne ozdravitve. Ta pot se na koncu filma konča za nas z vprašanjem, kaj pa zdaj? Pot, ki jo tlakujemo je namreč nova, drugačna, neznana. In morda je prav tako. Pot spremembe se začne v nas samih. Ko odpremo pot spremembe zase, jo odpremo tudi za druge in skupaj oblikujemo sočutno družbo.
"Travma ni to, kar se nam zgodi. Travma je to, kar se zgodi v nas, kot posledica tega, kar se nam zgodi."
— Dr. Gabor Maté
Predvajanje filma sem organizirala Doris Polak Kuder, ob podpori Občine Prebold in Medgeneracijskega centra Prebold.
Hvala vam za podporo in srčna hvala vsem za udeležbo in sodelovanje!
Če želite biti obveščeni o naslednjih predvajanjih filma se mi lahko javite tukaj: https://forms.gle/1wpvWMHrGyCGisjk6
Več o meni si lahko preberete na www.kozarcekhvaleznosti.si
Doris Polak Kuder
