V torek, 7. marca 2017, je v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju z Zgodovinskim in narodopisnim društvom Prebold potekal zanimiv dogodek. Kipar Ciril Hočevar je predaval o izdelovanju muzejskih lutk. Pojasnil je postopke izdelave lutke od idejne zasnove do modeliranja v glini, izdelave mavčnih negativov in vseh poznejših postopkov do končne podobe v muzeju. Posebnost njegovih lutk so odlitki človeških rok, ki jih izdela po živem modelu iz silikonske gume, nato napravi odlitek v umetnem kamnu (poliestrska smola in kalcitni prah). Ko so lutke akrilno poslikane, delujejo zelo naravno in pritegnejo pozornost obiskovalcev, kar je namen predstavitve muzejske lutke. Marsikaj še spada zraven, kar ni opisano, pa vendar si lahko predstavljamo, koliko različnih delovnih postopkov se zvrsti od ideje do odprtja v muzeju.

 

Ciril Hočevar je leta 1984 z bratom ustanovil Navtično delavnico Hočevar. V osmih letih obstoja sta izdelala 75 primerkov jadrnice H800, ki je postala jugoslovanski prvak v svoji kategoriji in je še danes najhitrejša barka v svojem razredu. Nato se je lotil izdelovanja muzejskih lutk. Prva lutka je predstavljala ribniškega krošnjarja za tehniški muzej v Bistri. Za muzej novejše zgodovine v Ljubljani je izdelal 14 lutk, ki predstavljajo osamosvojitveno vojno. Za muzej premogovništva v Velenju je izdelal dvakrat po 18 lutk rudarjev in dva konja. Med temi sta lutki, ki predstavljata pesnika Antona Aškerca in jamomerca Jaroslava Špičko. Za poštarski muzej v Škofji Loki je izdelal figuro poštarja iz začetkov pošte na naših tleh. Za turistično društvo iz Celja pa je izdelal lutki Alme Karlin in Tita Varija Klemensa. Izdelal je tudi precej maskot za televizijske spote in reklamne postavitve. Za cerkniško pustno društvo je po predlogi Marjana Mančka izdelal štiri figure Hribcev.
Vseh figur je okoli sto primerkov.