Pot je začel v nekdanji prestolnici Beograd. Široke avenije, mestni park Kalemegdan in Hiša cvetja so stvari, ki ga najbolj spomnijo na to mesto. Sledila je pot do Zlatega Bora in Kopaonika. V Makedoniji se je sprehodil po Skopju in obiskal očarljivo Ohridsko jezero. Na poti do Črne Gore se je peljal skozi Albanijo, ki je znana po najboljših avtomobilih in zagotovo najslabših cestah na vsem Balkanu. Črna Gora je najmanjša nekdanja republika, ki ga je najbolj očarala. Budva s svojim glamurjem, mavzolej črnogorskemu vladarju Njegošu na vrhu gore, nacionalni park Durmitor s svojo naravo in pogled na kanjon reke Tare … V Bosni se je sprehodil čez mostarski Stari most in na poti proti Sarajevu, deželi Vučka, obiskal prizorišča olimpijskih iger, ki so potekale leta 1984. Seveda pa Sarajevo ni samo mesto, kjer so potekale igre, temveč tudi mesto, ki je bilo v času balkanske grozote kar štiri leta okupirano. Na poti proti domu je obiskal še naravni park Plitvička jezera.

»Spoznavam različne konce sveta in raziskujem različne kulture. Šele skozi te oči lahko vidim, kako lepa je Slovenija,« je ob koncu povedal Zoran Furman.