Prebudili smo se v megleno sobotno jutro, a se kljub temu z veseljem podali na drugi pohod v tem šolskem letu. Tokrat nas je pot vodila na Boč (978 metrov), ki ga nekateri imenujejo štajerski Triglav in spada v zavarovano območje Krajinskega parka Boč.

Za šolo so nas čakale mentorice, vodniki in spremljevalci PD Polzela ter seveda avtobus, ki nas je peljal do Zgornjih Poljčan. Vso pot je deževalo. Ko pa smo izstopili iz avtobusa, so se dežne kapljice začele umikati. Že kar na začetku naše hoje se je pot strmo dvigala, posuta je bila z mokrim jesenskim listjem, pod njim pa so se prepletale bukove korenine. Končno smo prispeli na ravno gozdno jaso, kjer smo se okrepčali iz nahrbtnika, se odpočili, nato pa nadaljevali pot proti vrhu Boča. Tudi sonce je ugnalo sive meglice in pot je bila zaradi tega kar prijetnejša in zanimivejša. Zagledali smo televizijski oddajnik, bunkerje in 20 metrov visok telekomunikacijski stolp. Ko smo prispeli na vrh, se je sonce umaknilo hladnemu vetru, ki je s sabo prinesel sivo megleno zaveso. Nekateri smo se podali na stolp, a pogleda po dolini nismo bili deležni. Nadaljevali smo proti domu pod Bočem. Tudi ta pot je bila mokra in strma, zato smo morali biti zelo previdni. Začelo je sijati sonce in nas spremljalo vse do planinskega doma. Pri domu smo se okrepčali, uredili planinske dnevnike, si privoščili kakšen priboljšek in že smo morali na avtobus, ki nas je čakal.

Ponosni smo, saj smo prehodili kar štiri ure strme in naporne poti ter preživeli še en lep dan z vrstniki in v sožitju z naravo.

Martina Ograjenšek