Za vinogradnike in druge ljubitelje žlahtne kapljice je bil pretekli konec tedna v znamenju njihovega osrednjega praznika – martinovega. Ta v vseh vinorodnih okoljih predstavlja pomemben čas, ko se po starih šegah mošt s krstom spremeni v vino. V Občini Polzela sta bili dve martinovanji. Prvo je bilo v soboto, 11. novembra 2023, v Andražu nad Polzelo. Drugo je bilo dan pozneje, 12. novembra 2023, v Založah.

Turistično društvo Polzela martinovanje že tradicionalno vsako leto organizira v drugem kraju oziroma zaselku v Občini Polzela. Letos je tako prišel na vrsto Andraž nad Polzelo. Kot je povedal predsednik turističnega društva Jurij Matjaž, so tamkajšnji krajani organizacijo vzeli zelo resno in pod koordinatorstvom društva sami pripravili glavnino dogajanja in dobrot. Za dobro vzdušje so na Veselem Martinovem popoldnevu, kakor se uradno imenuje prireditev, ob mladem vinu skrbeli Mladi muzikanti iz zaselka Lovče. V imenu občine je zbrane nagovoril podžupan Igor Pungartnik. Ob tej priložnosti sta spregovorila tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in predsednik Turističnega društva Polzela Jurij Matjaž. Pika na i je bil blagoslov mladega vina. Dan pozneje je bilo veselo tudi v Založah, kjer je bilo martinovanje pod okriljem polzelskega turističnega društva lani. Ker je bilo tako lepo obiskano, so se domači odločili, da ga v lastni organizaciji pripravijo tudi letos.

Praznik vina

Občanom je lep martinov konec tedna zaželel tudi župan Jože Kužnik. »Na martinovo se na različne načine spominjamo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. Pri nas se dan svetega Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto novo vino, ki se ob blagoslovu spremeni v pravo vino. Še nasvet: ne pijte, ko vozite, niti ne pijte pred vožnjo. Vsem Martinom, Martinam, Tinam, Tinčekom in Tinetom pa vse najboljše ob godu,« je zapisal.

Zahvaljevanje za dobro letino

Na martinovo se torej na različne načine spominjamo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. A zametki praznika segajo daleč v čas pred Kristusom. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem.

Špela Ožir