Med potjo do sedla Vratica smo občudovali okoliške vrhove, kako so drug za drugim zasijali v prvih sončnih žarkih. Na sedlu Vratica se je naša pot odcepila od poti za Slemenovo špico in zavila na melišče pod mogočno ostenje Male Mojstrovke, do vstopa v Hanzovo pot. Hanzova pot na Malo Mojstrovko je bila opremljena z varovali že leta 1928 in spada med najlepše in najstarejše zavarovane plezalne poti pri nas. Ne moremo je primerjati z modernimi feratami, saj sama pot sledi najlažjim prehodom preko stene na vrh Male Mojstrovke. Najlepši je zgornji del poti, ki je malo manj varovan in poteka po razglednem grebenu vse do vrha. Po krajšem postanku na vrhu smo se odpravili po brezpotju na Veliko Mojstrovko, ki je le streljaj stran. Od tu smo sledili grebenu in možicem vse do vrha Zadnje Mojstrovke. Ves čas smo uživali v razgledu pred nami, na Jalovec, Mangart, greben Ponc in globoko pod našimi nogami na dolino Tamar s planiškimi skakalnicami v ozadju. Od tu smo se spustili na melišče Velike Dnine in iskali najlepše prehode med balvani vse do Vratc, kjer smo se priključili markirani poti, ki nas je pripeljala nazaj na Vršič.

Uroš Lešnik