Učenci OŠ Kajetana Koviča Poljčane pridno in ustvarjalno sodelujejo pri uresničevanju trajnostnega  projekta Erasmus+ Radi imamo trajnostno naravnano družbo. Njihov mini gozdiček raste, ograja ga varuje pred nepotrebnimi koraki,  v sušnih dneh so učenci rastline pridno zalivali. V teh dneh pa so obogatili okolico šole še s tradicionalnim slovenskim travnikom.

Sadovnjaki, polni ne le sadja, ampak tudi ptic, travniki, okrašeni s travniškimi cvetlicami, močvirja in dvoživke. To so delčki narave, ki jih moramo varovati in ohranjati. Okrog Miyawakijevega gozdička bo zato v kratkem zacvetel mini travnik, ki bo olepšal in obogatil naše življenje. Privabil bo čebele in ostale opraševalce, pa še kakšno drugo žival.

Travniki, ki rastejo na drugi strani potoka Brežnica in ob reki Dravinji so intenzivni travniki, z zelo malo različnih vrst rastlin in živali. Kmetje jih obdelujejo na sodoben način, z dognojevanjem, izsuševanjem in večkratno košnjo. Na robovih takšnih travnikov se pogosto zasejejo tujerodne vrste, ki izrivajo tradicionalne domače rastline.

Nekoč so tukaj rastli zelo bogati travniki z različnimi vrstami trav in cvetnic, prevladovala sta tradicionalna košnja in spravilo krme. Na takšnih travnikih se je pasla živina, ni bilo dognojevanja z umetnimi gnojili, izsuševanja, požiga ruše, preoravanja.

Tradicionalni travniki so v sodobnem času premalo donosni in potrebnega je veliko časa za pridelavo sena. Zato žal izginjajo iz slovenskega in tudi evropskega prostora.

Zakaj pa so tako pomembni? Tradicionalni travniki so pomembna zaloga naravne semenske banke. Potrebni so za ohranjanje raznolikosti travniških rastlin, ohranjanje videza pokrajine, naravne zapuščine, ohranjanja in vračanja k tradiciji, za sprostitev, pa tudi za veselje ob pogledu na pisano travniško preprogo.