Sonce ima poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje. Škodljive učinke večinoma povzroča delovanje ultravijoličnega dela spektra sončnega sevanja. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči in imunski sistem. Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože. Število novih primerov raka kože v zadnjih desetletjih, tako v Sloveniji kot v svetu, narašča.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je leta 1992 UV A, B in C sevanje uvrstila med rakotvorne dejavnike, leta 2009  pa je zaradi novih dokazov o škodljivih učinkih solarija v to skupino uvrstila tudi uporabo umetnih virov UV sevanja.

Epidemiološke raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so pred svojim 30. letom začeli redno uporabljati solarij, pojav malignega melanoma kože povečal za 75 %.

Pomembno je, da skrbimo za dosledno in pravilno zaščito pred UV sončnim sevanjem že pri vsakodnevnih aktivnostih na prostem, rekreaciji in bivanju v naravi, pri katerih smo prav tako nenamerno izpostavljeni sončnim žarkom. Zaščita naj postane del našega zdravega življenjskega sloga in nanjo ne pomislimo le v času počitnic ob morski obali. Še posebej pozorni moramo biti pri zaščiti otrok.

Moč UV sončnega sevanja se med letom in tudi tekom dneva spreminja. Nanjo vplivajo:

• Lega Sonca – višje kot je Sonce na nebu, višja je moč UV sevanja. Najvišja je v jasnih poletnih dneh.
• Zemljepisna širina – bližje kot smo ekvatorju, večja je moč UV sevanja.
• Oblačnost – največja moč UV sevanja je ob jasnih dnevih, a je lahko visoka tudi ob oblačnih dneh zaradi odbijanja UV žarkov od vodnih molekul in delcev iz ozračja.
• Nadmorska višina – večja kot je nadmorska višina, tanjši je filter ozračja, večja je moč UV sevanja.
• Ozon - plast ozona v ozračju absorbira del UV sevanja. Koncentracija ozona pa se med letom in tekom dneva spreminja.
• Odbojnost površin – UV sevanje se odbija od mnogih velikih površin – led in sneg odbijeta več kot 80 % UV žarkov, pesek več kot 15 % in morje okoli 25 %.

Osnovna priporočila zaščite pred UV sevanjem:

• Izogibajmo se Soncu, ko je najmočnejše, zlasti med 10. in 17. uro.
• Nosimo primerna oblačila, pokrivala in sončna očala.
• Kot dodatno zaščito uporabljajmo kemične varovalne pripravke za zaščito pred soncem s sončnim zaščitnim faktorjem 30 ali več.
• Otroke do starosti 6 mesecev zaščitimo z uporabo klobuka, ustrezne obleke in sence, namesto z uporabo kemičnih zaščitnih preparatov.
• Upoštevajmo pravilo sence: »Kadar je senca krajša od telesa se umaknimo v senco.« ali pa si ustvarimo senco (odpremo dežnik, senčila …).
• Izogibajmo se uporabi sevalnih naprav umetnih UV sevanj (solarij).

Žal še vedno veliko ljudi doživlja porjavelost kože kot atraktivno ali celo »zdravo« in se ni pripravljeno odpovedati sončenju. Psihologi opisujejo med njimi več tipov, od takih, ki ignorirajo priporočila, ker že po svoji naravi uživajo v tveganju ali jim trenutno več pomeni videz zdravja kakor zdravje samo, in takšnih, ki preslišijo vsa opozorila, ker živijo v veri, da se jim »nesreča« pač ne more pripetiti.

V Sloveniji imamo številne zdravstvene programe, ki so usmerjeni k otrokom in njihovim staršem ter osebju, ki organizira aktivnosti otrok na prostem (program Varno s soncem, Mali muc in UV žarki …) in spodbujajo k zaščiti pred sončnimi žarki. Pri tem je pomembno zavedanje, da ni varne porjavelosti, ker je vsaka z izpostavljanjem soncu ali umetnim virom UV žarkov povzročena porjavelost kože izraz poškodbe kože.