Naše tretje Četrtkovo srečanje Univerze za starejše v RIC-u v Novem mestu je združilo pravo in umetnost. Vsebino je narekovala naša želja, da bi s pravnimi nasveti pomagali sebi in drugim. Pri tem nam je pomagal naš sošolec, tudi član programskega sveta, Frane Umek. Med bivšimi kolegi je pridobil pravnika Jožeta Oberstarja. Ta je privolil, da bo s svojim  znanjem pomagal tudi nam. Med nami sta kot sošolca njegovo delo spremljala njegova starša, ki sta prvič videla njegov nastop. Razveselili smo se ga tudi mi. Naša leta najbolj označujejo  skrbi za naše imetje, za meje, podaljšana vozniška dovoljenja. Zato je bilo veliko vprašanj in odgovorov o dedovanju. Pravočasna oporoka, dobro shranjena, je dobra garancija, da smo s svojim imetjem naredili, kar smo hoteli in kakor smo želeli. To imetje je naše in nihče nima pravice čakati nanj ali celo izsiljevati. Zato je prav, da z oporoko zagotovimo sebi sigurnost in z imetjem poskrbimo za svojo varno starost. Meje in težave s sosedi so slovenska folklora. Zaradi njih je veliko jeze, sovraštva in zamer. Sodišča imajo veliko in dolgotrajne  spore, ki jih pogosto reši šele smrt. Nekatera pravila za dobro sosedstvo veljajo že dolgo. V času druženja smo izvedeli veliko koristnih pravniških resnic, ki nam bodo pomagale pri odločitvah. Veliko določb nas ščiti, a mi jih ne poznamo, zato jih moramo prebrati in delovati. Čeprav najbolj koristi dober sosedski pogovor in strpnost na obeh straneh. To spoznamo ob drugih primerih, ko vidimo, da nič ne moremo vzeti s sabo na drugo stran. Veseli smo, da nam je nudena ta pomoč in hvaležni, da nam je gospod Oberstar pripravljen še kdaj pomagati na tak način. Torej brezplačna pravna svetovalnica. Kakšno razkošje!

Drugi del srečanja pa nas je razveselil, ko smo na stenah učilnice lahko videli novo razstavo. Za razstave skrbi Uroš Simončič, ki jo je pripravil. Tudi za to je poskrbel sošolec Umek, ker je z umetnico sodeloval že v Straži. Zato jo je tudi predstavil nam in jo izzval, da je o sebi povedala še več. Likovna pedagoginja Tjaša Travižan je svojo razstavo poimenovala Herbarij. V različnih grafičnih tehnikah je posnela naravo in jo nam približala v različnih pogledih. V svojem raziskovanju tehnik išče načine, da na preprost in varen način odtisne delčke narave na liste. To ji pomaga, da tako lažje prikaže možnosti za ustvarjanje otrokom in ljudem, ki imajo težave z očmi, rokami, … Z njimi veliko dela in se veseli teh iskric v očeh, ko jim uspe narediti lep izdelek. Kot prava pedagoginja je tudi nas poučila o nekaterih načinih dela. Zelo je raziskovalna in najde nove poti. Nam je polepšala dopoldne in učilnico, sebi pa življenje umetnice, ki odkriva lepote drugim. Umetnost je sol življenja, obogati nam ga in polepša. To je res hvaležno delo za ljudi, ki to začutijo in se tega veselijo. Taki smo se družili z njo še kasneje ob soku in kavici. Bogato dopoldne za 49 udeležencev!  Koristno s prijetnim za lep začetek dneva smo doživeli. Zaželeli smo ji veliko uspeha in zadovoljstva v tako lepem poklicu in plemenitem poslanstvu.

Zapisala Lizika Vardijan, fotografije Ivana Parovel, obe članici Univerze za starejše