Pa se je začelo naše druženje Četrtkovih srečanj Univerze za starejše RIC Novo mesto. Kar 55 članov je prišlo, da bi spoznalo naš program in seveda zanimivo prestavitev še ene poti naše prijazne popotnice Klare Avsenik Žagar, ki z nami deli svoje poti.

Najprej nam je direktor RIC-a Novo mesto Gregor Sepaher prijazno obljubil, da bo morda kaj več razpisanih programov za starejše. Tako njemu že leta obljubljajo in on verjame. Tudi mi računamo, da bo morda letos kaj drugače in bomo deležni še novih programov. Sicer pa je Anita Jakše, vodja Univerze za starejše, pripravila bogato ponudbo dejavnosti in jih razdelila v te sklope:

Skrbimo za svoje zdravje: Krepimo sive celice, Živimo radostno in ustvarjalno Dodatna ponudba. Kar 32 zanimivih tem, ki nas bodo spremljala to šolsko leto. Ponudbe smo dobili že domov, da smo lahko prijave že oddali, sicer pa je do 19. oktobra še čas za to. Nikomur ne more biti dolgčas ob tolikih možnostih. Želimo si, da bi nas mnogo izkoristilo te možnosti in si obogatilo te dneve brez dela in službe. Poskrbimo zase in krepimo sive celice in se veselimo druženja.

Že večkrat smo svoje začetke novega doživljali z veselo popotnico Klaro Avsenik Žagar. Nasmejana, korajžna pride med nas in nam predstavi zadnjo pot. Taka nam prinese mladostno zagnanost, polet in nas navduši. Tokrat sta z možem Klemnom, psom Piknikom in avtodomom Piči Miško za tri tedne odpotovala ob obali. Se v Kotarju dvignila do narodnega parka in Njegoševega mavzoleja. Potem sta se odpravila v Albanijo, ki je že dolgo čakala na njiju. Spoznala sta večja mesta in obiskala največji bunker, ki lahko sprejme 200 ljudi. Presenečena sta bila in zadovoljna s hrano, ki je Klarina dodatna dejavnost, ko z videoposnetki predstavlja jedilnike na svojem spletu. Kako preprosto sprejema izzive potovanj in uživa v doživetjih! Toliko dobre energije prinaša med nas.

To mladostna energija  je nalezljiva, prenese med nas in nas opogumlja in preseneča. Veseli smo njenih predavanj in zanesenosti, ki je nalezljiva. Še nekaj časa smo v njeni koži, zato smo je veseli in ji hvaležni, ko z nami deli svoje poti.

Mizica pogrnjena nas je čakala, da smo ob rogljičkih, sadju, kavici in čaju še dolgo klepetali in se veselili. To je bil lep začetek in naj se nadaljuje tako!

Zapisala Lizika Vardijan, Članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.