V treh tednih so prepotovali 5400 km, ko so iz Benetk po 15 urah leta pristali v Windhuku, glavnem mestu Namibije. Za vse tri dežele je značilno, da so bile zaradi rudnega bogastva dolga leta pod tujci in so sedaj samostojne države. Mi te države poznamo, ker so bile z nami v Neuvrščenih. Te je naš bivši predsednik Jugoslavije Tito obiskoval. Od tam so k nam prihajali študirat mnogi, nekateri so tu tudi ostali.
Predavatelj nam je dobro prestavil države s simboli in pokazal njihovo naravo. Njihovi grbi in zastave, tudi denar predstavljajo rastline in živali in politične veljake dežele. Še vedno ljudje živijo v plemenih, v tej pokrajini najdejo hrano, kurjavo. V narodnih parkih so spremljevalci turistom.. Tudi del turistične ponudbe so, ko prikazujejo, kako so živeli nekoč. Še vedno so domačini pomočniki belcem.
Naš predavatelj ima rad živali, rože in otroke. Tako smo spoznali živalski in rastlinski svet in otroke, ki so povsod najlepši in radovedni.
V Namibiji je puščava z rdečim peskom in sipinami. Morda je Zimbabwe še najbolj poznana po Viktorijinih slapovih. Reka Zambezi je divja in rafting po njej so težka preizkušnja.
Naš popotnik svoje poti prvič deli z nami. Potuje že dolgo, rad je med ljudmi z nasmehom in pozitivnimi mislimi. Potovanje so mu dobra naložba in uživa na poti. Kasneje pa tudi. Ko pripravlja predavanje, doživi pot še enkrat. Tako potuje trikrat.
Veseli smo, da smo ga spoznali. Spoznal nas je s svetom, ki ga sami ne bomo obiskali. Po predavanju je bilo veliko vprašanj in pogovorov. Tako smo to jutro začeli v drugem svetu in ga še cel dan nosili s sabo. Hvaležni za to spoznanje drugega sveta računamo, da se bomo še veselili z njim njegovih potovanj Srečno na novih poteh želimo hvaležni potniki na stolih predavalnice.
Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.