Od Smrekovca (1577 m) do Velikega Travnika (1632 m)
Planinci PD Mislinja smo v torek, 4. oktobra 2022, obiskali naše domače vrhove na jesenskem planinskem pohodu, na katerem smo se sprehodili od Smrekovca (1577 m) mimo Krnesa (1613 m) na Komen (1695 m) in naprej do Velikega Travnika (1632 m) ter Koče na Travniku (1548 m).
Naš tokratni čas odhoda je bil prestavljen na kasnejšo uro zaradi letnega časa in bližine izhodiščne točke tokratnega izleta. Posledično pa smo ostali brez skupne jutranje kavice, seveda s prijetno opombo, da smo jo itak vsi popili že doma.
Pod Smrekovcem se je skupina 25 planincev še v jutranjih meglicah Smrekovškega pogorja pripravila na začetek pohoda. Našemu organizatorju in planinskemu vodniku Petru Zupancu sta vodniško tokrat pomagala še Danilo in Marjeta.
Prvi, vsekakor dober, »ogrevalni« vzpon smo imeli na vrh Smrekovca. Preko travnatega pobočja in skozi gozd smo se povzpeli na vrh te gore vulkanskega porekla. Pred dobrimi 23 milijoni let je globoko pod morjem na območju Smrekovca vulkan izbruhal lavo, prah in pepel. Nastale so kamenine, kot so andezit, tuf in tufit, ki jih lahko najdemo ob poti na vrh. Pod severnimi pobočji Smrekovca poteka tudi prelomna cona, ki loči Afriško in Evropsko tektonsko ploščo.
V sončnem začetku dopoldneva smo uživali v razgledu na vse strani in videli Šaleško dolino z Velenjem, Konjiško goro in Boč proti Panonski nižini, Savinjsko dolino, Posavje, Olševo, Raduho, Veliko Planino, vrhove Savinjskih Alp, Obir, Sviško planino ter bližnje Pohorje. Razgledi v soncu in modrini neba na vse strani so bili eni izmed mnogih naših doživetih lepih trenutkov pohoda kar ves dan.
Po poti mimo Krnesa smo nadaljevali prehod hrbta Smrekovca vse do vzpona na njegov najvišji vrh Komen. Sprva sicer položna pot preko travnika se je nato strmo vzpela do novega zelo razglednega vrha. Le na Komnu se je pokazala gola andezitna skala namesto poraščenega zaoblenega vrha, ki je značilnost ostalih vrhov. Ta skala zaradi neapnenčaste sestave omogoča rast nekaterim rastlinam, ki jih sicer ne srečamo drugje v Kamniško-Savinjskih Alpah. Sicer pa bogato rastje Smrekovškega pogorja obsega 358 rastlinskih vrst, med katerimi jih je kar 26 ogroženih.
Na Komnu so leta 1987 postavili leseno kapelico v čast Sv. Cirilu in Metodu. Kapelica predstavlja priljubljeno točko mnogim Ljubencem in planincem, ki želijo dobro tako duši kot telesu. Poleg kapelice nas mogočna rogovila s tablami usmerja po različnih planinskih poteh tega pogorja. Po oddihu in malici smo zato lahko svojo pot naprej proti Velikemu Travniku hitro našli.
Spustu in nato vzponu do stolpa na Velikem Travniku po travnatih in gozdnih poteh Smrekovškega pogorja v popoldanskem času je po kratkem drugem počitku sledil del poti do Koče na Travniku. Ves dan smo se ob jesensko že zaprtih kočah oskrbeli s hrano in napitki iz svojih nahrbtnikov. Brskanje za gobami ob poteh so izkoristili »naši priložnostni gobarji« iz skupine. Sicer pa je letošnja bogata gobarska sezona tudi nam postregla s pogledi na mnoge različne gobe vseh barv.
Kot zaključni del pohoda smo se po cesti proti Ljubnemu vrnili do naših vozil. Pot proti domu je bila »malo asketska«, saj tokrat ni bilo potrebnega nobenega postanka. Intenzivno smo hodili, prehodili načrtovano pot, predvsem pa uživali v razgledih ter jesensko obarvani naravi.
Pripravila : Marjeta Fidler
vodnica PD Mislinja
