Planinski pohod na Resevno (682 m)  in ogled cvetočih velikonočnic na Ponikvi

Planinci PD Mislinja in DU Mislinja smo se v četrtek, 5. marca 2026, odpravili na planinski pohod iz Štor na Resevno pri Šentjurju. Če nas je v februarju planinsko malo zaustavilo vreme, smo imeli tokrat popolnoma sončen dan in nadoknadili smo lahko izpuščeni februarski dan našega druženja in hoje.

Naša planinska cilja Štore in nato Resevna krajevno nista ravno zelo oddaljena, zato nas je lahko 29 planincev krenilo z dvema voziloma s Koroške šele ob 8. uri. Združeni planinci večih društev smo imeli že skoraj dopoldansko kratko kavico in za vse prijetno druženje kar ob izhodišču pohoda v Štorah pri odcepu za Kompolje.

Nič več zimsko opremljeni smo krenili na pohod proti izbranemu vrhu Resevni. Pot nas je sprva vodila ob cesti, nato pa smo sledili markacijam planinske poti in prehodili večinoma že povsem suhe gozdne poti tamkajšnjih pretežno listnatih gozdov. Sprehodili smo se tudi mimo kmetij ter manjših travnikov v intenzivnem spomladanskem prebujanju.

Resevna je 682 m visok hrib jugo-zahodno od Šentjurja in je priljubljena planinska točka z razglednim stolpom ter planinskim domom. Resevna je dobila ime po cvetočem resju, njeni gozdovi pa so med letom bogati z gozdnimi sadeži. Našemu vzponu na Resevno smo na vrhu dodali še 20 m z vzponom na razgledni stolp. Stolp nam je z vrha ponudil v sončnem  dnevu bogat razgled na širši del obrobnih vrhov Celjske kotline in Kozjanskega pa vse do višjih vrhov Posavskega hribovja.

Pri obnovljeni planinski koči smo imeli v tišini gozda ter na toplem soncu daljši postanek, čas  za planinski klepet ter druženje naše skupine. Ob nenadnih težavah skrbnika smo priskočili tudi na pomoč pri postrežbi in tako olajšali trenutno situacijo v koči.

V dolino smo se vračali po Gaberškovi poti do Šibenika. Nekaj planincev nas je že zaskrbelo, da nimamo kopalk glede na ime končnega cilja pohoda, a smo kasneje dojeli, da se bo ta del naše poti zaključil pod skalno sotesko potoka Kozarica v neposredni bližini tehničnega muzeja Ferležov mlin ob glavni cesti Šentjur-Šentrupert-Laško. Spust po gozdnih poteh, kolovozu in travnatih poteh je bil časovno krajši od vzpona in naša hoja v marčevskem sončnem dnevu je bila nadvse prijetna. Proti koncu poti smo videli še kamnito pobočje s temnim kamnom, iz katerega so včasih klesali mlinske kamne.

Tokratni planinski pohod smo zaključili v zaselku Šibenik pri tamkajšnjem mlinu, nato pa dan nadaljevali z ogledom rastišča velikonočnic v Boletini pri Ponikvi, saj nam je naša planinka Ana zaupala informacijo, da velikonočnice letos že cvetijo. Tamkajšnje turistično društvo je v okviru Nature 2000 za oglede uredilo največje rastišče velikonočnice v Sloveniji. Ogled je bil posebno doživetje za vse, posebno pa še za ljubitelje redkega cvetja.

Vožnja domov tokrat ni bila časovno dolga, tudi posebne utrujenosti po pohodu nismo občutili. Zato smo živahno klepetali tudi že o naših naslednjih pohodih. Vsekakor je bil organizacijski trud in planinsko vodenje Petra ob tako lepem sončnem dnevu vsem nam v užitek, za kar se mu kot vodji naše skupine najlepše zahvaljujemo.

Prispevek pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja