Tokrat smo se odpravili na Gorjance. To je pogorje, ki sicer sodi v zasavsko hribovje, leži pa na povsem južnem delu Slovenije na meji s sosednjo Hrvaško. Naš cilj je bil osvojiti najvišji vrh Gorjancev - Trdinov vrh (1198 m), ki si ga na svoj način svojijo tudi  sosedje Hrvati, politiki obeh držav pa se še vedno niso uspeli dogovoriti, kje točno poteka meja in ali je Trdinov vrh (po hrvaški različici Sveta Jera) na našem ali njihovem ozemlju. Ob sestopu smo takoj opazili kar nekaj uniformiranih hrvaških vojakov, ki ljubosumno čuvajo svoj del Svete Jere, na naši strani pa nismo opazili nobenega predstavnika naše vojske ali policije.

Naš vzpon smo pričeli v vasici Gabrje in se nato po markirani poti povzpeli do Planinske koče pri Gospodični. Koča je bila žal zaprta, vendar smo kljub temu koristili zunanje klopi za naš krajši  počitek in okrepitev, nato pa nadaljevali še uro do Trdinovega vrha. Na vrhu razen nekaj objektov, vpisne skrinjice in velikega televizijskega oddajnika ni kaj videti, še posebnega razgleda z vrha ni, je pa bila toliko lepša sestopna pot preko pragozda nazaj do planinske koče, kjer nas je čakal naš kombi in nas nato popeljal nazaj v domače kraje.

Na koncu moram na žalost obvestiti vse naše dosedanje udeležence naših pohodov, da je bil to naš zadnji rekreativni pohod v letošnjem letu. Predsednik DU Mislinja namreč pogojuje udeležbo na teh pohodih z obveznim članstvom v Društvu upokojencev Mislinja. Ker so se našim pohodom večkrat pridružili tudi drugi upokojenci, ki sicer niso naši člani, bi v tem primeru bilo število udeležncev na pohodih premalo, kar bi povzročilo prevelike stroške prevozov za posameznika. Meni, kot organizatorju teh pohodov je osebno zelo žal, da bo ta oblika rekreativne dejavnosti v društvu prenehala, vendar moram upoštevati navodila predsednika društva, zato se v prihodnje odpovedujem organizaciji takšnih rekreativno-planinskih prireditev v društvu.