Zjutraj, ko smo se odpravljali na pot, nas je pričakalo hudo neurje s sneženjem. Vodnika Bricmana, ki je bil zadolžen za organizacijo in izvedbo pohoda, smo tako že od pete ure naprej zasipali s telefonskimi pozivi in ga spraševali, ali bomo šli na pot ali ne. Obveljala je odločitev, da zato, ker vremenarji čez dan napovedujejo izboljšanje vremena, pohod bo.

In res, že ko smo se pripeljali na Mitnek, je sneženje prenehalo. Je pa res, da so bile glavne ceste  še neizplužene. Kljub temu so se Črjani izkazali, saj je bila cesta od Črne do Mitneka lepo splužena, tako da smo brez težav prispeli do Doma Kralja Matjaža, kjer smo parkirali oba kombija. Od tu se je začela naša pohodniška avantura, najprej še v megli, višje kot smo prišli, pa so nas že pričeli razveseljevati prvi sončni žarki.

Ko smo prispeli do planinskega doma na Peci, smo bili priča prečudoviti zimski idili; zasnežena drevesa in okoliški vrhovi, obsijani s sončnimi žarki. Nekaj počika in okrepčila v koči, potem pa pot proti vrhu Pece. Prvi pohodniki so nam že pred prej pripravili kar zajetno gaz, tako da hoja ni bila preveč težavna; na vrhu pa nekaj vetra, obvezno fotografiranje in vrnitev nazaj do planinskega doma.

Z vrha smo bili deležni čudovitih razgledov,  vse tja to avstrijskih pogorij: Golice, Grossglocknerja, Švinjske planine, na naši strani pa od Uršlje gore, Raduhe, Kamniških pogorij, vse tja do Triglava. Pa tudi druščina naših pohodnikov je bila prijetna, še najbolje je naše razpoloženje izrazila ena izmed naših pohodnic, ki je rekla: "Popolna uživancija!". Pa še prav je imela.