Obisk planincev PD Žeželj pri nas

Od četrtka, 10. julija, pa do nedelje, 13. julija, smo planinci PD Mislinja gostili planince iz pobratenega PD Žeželj iz Kragujevca.

Planinci iz Srbije so k nam prispeli v četrtek v dopoldanskih urah. Najprej smo jih zapeljali do Lovskega doma pod Gozdnikom, ki je last Lovske družine Gozdnik-Griže. Koriščenje lovskega doma je za nas uredil član Aleš Božijak, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Tu smo planincem PD Žeželj postregli z malico, da so se okrepčali za pohod. Skupaj smo se po okrepčitvi odpravili na Gozdnik. Pot smo nadaljevali mimo Planinskega doma na Kalu in še naprej do Planinskega doma na Mrzlici, kjer so bili srbski planinci nastanjeni vse dni bivanja pri nas. Utrujeni so prispeli v dom, tako da se je večerja resnično prilegla. Še bolj pa postelja, ki jih je prav tako že čakala.

Zjutraj, ko smo se spočiti zbudili in nazajtrkovali, smo se odpeljali do bencinskega servisa pri Trbovljah, kjer se je pričel naš pohod na Kum. Po prijetni, a ne prenaporni poti smo prispeli na vrh Kuma, kjer smo se okrepčali, razgledali po okolici, naredili nekaj fotografij in se vrnili v dolino.

V Trbovljah smo obiskali tudi Virtualni muzej rudarstva, kjer smo se v prvem delu seznanili z imitacijami rudarjevega delovnega okolja. V drugem delu pa smo se z očali virtualno sprehodili še po rovih trboveljskega rudnika.

V soboto so se nam pridružili tudi planinci PD Mislinja, ki so se z minibusom pripeljali do Planinskega doma na Mrzlici z namenom druženja s srbskimi planinci. Izkušenemu vozniku minibusa je suvereno uspela vožnja po zadnjih kilometrih ceste do planinskega doma, kjer smo jih že čakali planinci PD Žeželj in člani PD Mislinja, ki smo z gosti preživeli ves čas njihovega gostovanja in planinarjenja v Sloveniji. Sledili so prijetni pozdravi, objemi in nekaj vljudnih kratkih pogovorov med vsemi pohodniki. To so ob vsakem novem srečanju tisti trenutki, ko se spomnimo že več kot desetletje trajajoče planinske povezanosti društev.

Poleg svoje osebne planinske opreme so tokrat mislinjski planinci s seboj pripeljali še domače sveže pecivo, da je bila lahko naša malica z gosti po pohodu obogatena tudi z domačimi dobrotami.

Napoved dnevnih temperatur in vremena je bila zelo ugodna in zato smo upravičeno lahko pričakovali prijeten dan, ki smo ga skupaj preživeli na pohodu. Druženje z gosti smo nadaljevali tudi na atraktivni prireditvi Gremo v hribe na Šmohorju.

Mrzlica je gora, ki geografsko pripada Zasavsko–Posavskemu hribovju. Planinski dom na Mrzlici ter Planinski dom na Kalu predstavljata pomembni lokalni planinski točki, ki sta dobro obiskani celo leto, saj do njiju vodijo številke markirane in nemarkirane uhojene poti.

Seveda je bil začetni jutranji spust z Mrzlice do Prevala atraktiven, vendar nas je v ozadju spremljalo vedenje, da se nam ob koncu pohoda obeta vzpon nazaj na višino Doma na Mrzlici, ki vedno zahteva dobro kondicijsko pripravljenost. Prav tako smo spoznali vrednost dobrih in vidnih oznak poti, ki smo jih tokrat na začetnem odseku poti malo pogrešali, vendar se je vodnik Jožko ob Marjanovi pomoči dobro znašel. Strnjena kolona 40 pohodnikov je skozi bukove gozdove dobro napredovala po poti proti Šmohorju. Sprva gozdna pot se je menjala s travniki ter makadamsko gozdno cesto in je bila kasneje solidno označena na vsakem križišču, prehodu ali daljšem gozdnem odseku.

Bolj kot smo se bližali Šmohorju, več je bilo prometa v obliki kolesarjev, štirikolesnikov in avtomobilov. Prisotnost štirikolesnikov in avtomobilov s sabo prinese hrup, ki je del današnjega trenda obiskovanja planin, in zahteva previdno hojo po cesti, ki smo si jo pešci delili z drugimi uporabniki. Na Šmohorju smo ob množici obiskovalcev prireditve na travniku oblikovali svoj varovan bazni tabor za naše nahrbtnike, da smo se lahko sproščeno udeležili prireditve, se oskrbeli s pijačo in sladoledom ter imeli dovolj časa za skupno preživet čas in klepet.

Pot s Šmohorja nazaj do planinskega doma na Mrzlici nam je bila seveda že poznana in je v prijetnem klepetu, petju in šalah minila v povsem planinskem vzdušju. Zadnji vzpon na Mrzlico smo korak za korakom v prilagojenem tempu seveda vsi zmogli. Vseeno je bil prihod na kočo dobrodošel. Za zaključek smo nato skupaj nazdravili ter pojedli slastno potico ter drobno pecivo, ki so ga za vso planinsko družbo pripravili Marta, Silva in Luka. Fotografirali smo vsi in si že sproti izmenjevali fotografije, pa vendar je utrinke s pohoda tudi tokrat zbral Peter.

Ob odhodu mislinjskih planincev nazaj na Koroško smo se dalj časa poslavljali in si obljubili redne kontakte in prihodnje obiske. Vožnja nazaj na Koroško je v lepem vremenu vse do spusta proti Preboldu ponujala razgledno panoramo na zajeten del tega dela Slovenije. Med vožnjo po Savinjski dolini pa je bilo mogoče prehojeno planinsko pot podoživeti še s pogledi proti vrhovom in značilnim prehodom, ki so odlično vidni tudi iz doline.

Po slovesu smo si ostali planinci privoščili večerjo, nato pa se kmalu odpravili v sobe na zaslužen počitek. Poleg tega je planince PD Žeželj v nedeljo čakala še dolga pot domov.

V nedeljo pred odhodom smo gostom v planinskem domu pripravili še malico. Med malico smo analizirali prehojene poti in izveden program. Predsednik PD Mislinja se jim je zahvalil za udeležbo. Pri tem je izpostavil, da naj članom, ki se niso udeležili bivanja pri nas, prenesejo pozitivne vtise, slabe pa pozabijo. Vodja srbske skupine Nikola Ribarić se je zahvalil za dobro pripravljen program in gostoljubje, ki so ga bili deležni pri nas vse dni bivanja v Sloveniji. Ob tem je vodnikom, ki so jih spremljali, izročil simbolična darila.

Med poslavljanjem smo si obljubili, da se v naslednjem letu ponovno srečamo.

K uspešni izvedbi programa in gostovanja so pripomogli: Hribar Jože, Arko Ivan, Kete Danilo, Fidler Marjeta, Gros Marjan, Krenker Stane, Zupanc Peter in Zaveršnik Jože.