Letos smo drugo leto zapored 23. septembra praznovali Dan slovenskega športa. Pri PD Mislinja smo ga počastili s pohodom do Lukovega slapa. Izlet smo organizirali tudi v okviru akcije PZS Slovenija planinari.

Z željo, da bi se pohoda udeležilo čim več ljubiteljev planin, smo vabila za pohod objavili v različnih medijih, in sicer na naši spletni strani, na spletni strani Moja občina, na oglasnih deskah ter na Koroškem radiu. Vendar je bila udeležba kljub tolikim obvestilom in lepemu vremenu vseeno precej okrnjena. A tistim, ki smo se pohoda udeležili, vsekakor ni bilo žal, saj smo dan preživeli v enkratni pohorski naravi ter uživali v prijetni družbi in lepem vremenu.

Zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji Mislinja. Z osebnimi avtomobili smo se zapeljali do Matica, kjer smo parkirali avtomobile in se naprej podali peš.

Po gozdni poti smo se najprej napotili do izvira Pake, kjer je okolico in izvir uredila sekcija PD Velenje PILATES.

Od izvira smo se nato napotili proti Volovici in naprej proti Rogli. Po slabi uri hoje smo prispeli do razcepa, kjer smo se usmerili levo na pot, ki je vodila do Lukovega slapa. V začetku je bila pot dokaj položna, a je kasneje postajala vedno bolj strma. Prečkali smo cesto, ki vodi iz Mislinje na Roglo, nekoliko nižje pa še zgornji tok reke Mislinje. Od tam smo po nekaj sto metrih hoje prispeli do ceste, ki nas je pripeljala do Kohove domačije.

Tu nas je pričakala Plevnikova Marica, ki se je na tej domačiji rodila. Postregla nas je z aperitivom, flancati, pijačo in kavico. Ob prijetnem klepetu je čas kar prehitro mineval in morali smo se posloviti. Po običaju smo naredili skupinsko fotografijo, se še enkrat najlepše zahvalili Marici in krenili proti slapu.

Po slabe pol ure hoje smo prispeli do Lukovega slapa, katerega okolico je uredilo Turistično društvo Mislinja s pomočjo PD Mislinja in Gozdnega gospodarstva.

Prav z užitkom se je ustaviti na tem kraju in uživati v pogledu na slap. Ob slapu stojijoše tabli z napisi in klopi, kjer si lahko pohodniki odpočijejo.

Pot smo nadaljevali ob potoku. V začetku je bila pot zelo strma in spolzka, tako da smo morali hoditi zelo previdno. Srečno smo prispeli iz gozda in odprl se nam je pogled na Roglo.

Po travniku smo se spustili še do izvira Mislinje, od tu pa nadaljevali po markirani poti proti Maticu, kjer so nas čakali avti. A tu se naše druženje še ni zaključilo. Zapeljali smo se namreč še do Silve in ob kavici in potici zaključili naš izlet.

Mislim, da ni bilo nikomur žal, da se je udeležil izleta. Silva pa nas je povabila, da se drugo leto ponovno vidimo.

Vodnik: Peter Zupanc