Deliblatska peščara (Srbija) in Cheile Nerei-Beusnita National Park (Romunija)
Planinci pobratenega PD Žeželj iz Srbije so nas povabili, da jih obiščemo, in ob tej priložnosti za nas pripravili bogat planinski program. Podaljšani konec tedna med 10. in 13. junijem 2022 smo tako gostovali v njihovi planinski koči ter skupaj prehodili zanimive in poučne planinske ture. Vodnika Marjan Gros in Jože Hribar sta imela kar nekaj različnih vlog: v njunih rokah je bila organizacija programa izleta, poleg tega sta bila voznika, urejala sta finance ter poskrbela za zalogo hrane in pijače. Skupaj z vodnikom Danilom Ketejem so bili ves čas naša strokovna in organizacijska ekipa.
Ves čas bivanja v Srbiji in Romuniji smo se spretno izogibali močnejšemu lokalnemu dežju in ujeli za pohode pretežno sončne dneve.
Petkov popoldan smo namenili Deliblatski peščari, ki je ime dobila po vasi Deliblato in nosi tudi vzdevek “Evropska Sahara”. Včasih je bilo tu morje, danes pa ima to območje status naravnega rezervata. Naš pohod je potekal po peščenih sipinah, ki so jih ustvarili vetrovi in se dvigajo od 70 m do 200 m nad morjem. Ker je pesek povzročal nevšečnosti v okoliških vaseh, ob močnih vetrovih pa ga je nosilo do Dunaja in Pešte, je avstrijska oblast v 19. stoletju območje začela umetno pogozdovati. Tako smo nekaj časa hodili po peščenih poteh, ki so postopoma prešle tudi v travnate poti. Sadno drevje, med katerim so bile tudi murve in marelice, nam je ponudilo zrele sladke sadeže, akacija in lipa sta bili v polnem razcvetu in vonju, opazili smo tudi zelo visok in močno razraščen osat in koprive. Paša drobnice tukajšnjim pobočjem poraščenih sipin daje značilen videz krajine.
Hoja po pesku (mivki) je bila težja, kot smo pričakovali, potreba po tekočini pa zelo velika. Vzpon na najvišjo lokalno sipino nam je ponudil razgled na severovzhodni del Srbije ter južni Banat in proti skrajnemu jugozahodnem robu Karpatov v Romuniji. Polje vetrnic ni oviralo razgleda. Naši gostitelji so nas opozorili na v daljavi viden dnevni kop lignita in njihovo veliko termoelektrarno.
V soboto so nas naši gostitelji iz PD Žeželj presenetili in organizirali skupen planinski pohod v sotesko Nera-Beusnita, ki se nahaja v Nacionalnem parku v Karpatih v Romuniji. Zgodnje vstajanje, krepek srbski zajtrk in vožnja v Kragujevac, kjer smo se vkrcali na skupni avtobus, so obetali zanimiv dan. Planinci obeh društev smo ob daljši vožnji, obveznem druženju ob kavi in za prehod srbsko-romunske meje potrebovali kar nekaj ur in nato rekli: “Buna ziva, Romania! (Dober dan, Romunija!)”.
Naš daljši pohod smo pričeli za nas malo nenavadno šele ob 12. uri. Planinska pot je bila markirana, vodila je preko travnikov in listnatega gozda in prešla v spust skozi bukov gozd proti soteski. Stari bukov gozd Karpatov je na seznamu Unescove Svetovne naravne dediščine. Stara kamnina Karpatov se je odražala tudi na naši poti, kjer smo med triurnim spustom pozorno hodili med kamenjem na poti. Monotono pot smo zaključili ob reki Neri, si ogledali njeno naravno jezero ter pot nadaljevali ob toku reke. Zadnjih 7 km poti je bilo speljanih skozi slikovite manjše tunele, kjer je bila izpostavljena pot ob skalni steni struge vzorno varovana z jeklenico. Finale pohoda, ko utrujenosti nenadoma ne čutiš več, pa je bilo prečkanje reke Nere preko visečega lesenega mostu. Malo stresen pogled na manjkajoče deske in rjasto nihajočo konstrukcijo ter ustno opozorilo o posamičnih prehodih je bil pester zaključek tega planinskega pohoda ob 19. uri zvečer.
Planinski podaljšan vikend in obisk pobratenih planincev PD Žeželj je vedno vsestransko poln doživetij. Tokrat smo planinska doživetja popestrili s popravilom škripajočih vrat skupne spalnice, s stisko ob pogrešanih dokumentih ter olajšanjem ob njihovi vrnitvi, z občutenjem romunskih cest, ki so po kakovosti skoraj enake domačim koroškim cestam, s hitrim moškim »učenjem« postrežbe jutranje kavice, s kosilom ob 22. uri in enim koščkom »škembiča« v omaki, z glasnim »botaničnim sporom« o izgledu češenj in višenj na vejah z bližnje kmetije, z veseljem in osebno srečo »našega bivšega mladega nabornika« ob pogledu na njegovo kasarno, z neodločenim rezultatom nogometne tekme in vzporednimi športnimi komentarji, s pogledi na zeleno vrečo zelo dobre popotnice v prtljažniku ter mnogimi drobnimi pripetljaji cele skupine, ki so nas ves čas vzdrževala v izjemno dobri volji, sproščenosti in v druženju s prijatelji iz PD Žeželj.
Pripravila: Marjeta Fidler
vodnica PD Mislinja
