Zaključek planinske sezone 2025 za planince DU Mislinja in PD Mislinja s pohodom na Limbarsko goro (773 m).

Za zaključek naše uspešne in zanimive planinske sezone 2025 smo planinci PD Mislinja in DU Mislinja izbrali pohod na 773 metrov visoko Limbarsko goro. V četrtek, 4. decembra 2025, smo se v že konkretno svetlem jutru odpeljali s Koroške v Moravče, saj smo pohodu in skupnemu zaključku namenili ves dan.

Velik avtobus je tudi tokrat odpeljal na pot, kjer smo postopoma vse od Slovenj Gradca do Velenja zapolnili skoraj vse razpoložljive sedeže in se ob pozni jutranji uri kar hitro zaklepetali. Kljub vremenskim obetom, da bomo brez razgledov in brez sonca, se nismo pustili zmotiti v veselem pričakovanju pohoda in gibanja na zraku.

Vožnji do prve kavice in prvih krofov na Trojanah je sledila vožnja proti Lukovici in naprej vse do Moravč in začetka ene izmed več markiranih planinskih poti na Limbarsko goro.

Limbarska gora (773 m) leži severo-vzhodno od Moravč in sestavlja Posavsko hribovje na Dolenjski strani. Je ena izmed najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici, saj kraljuje nad Moravško kotlino in nad dolino Črni graben. Severno pobočje Limbarske gore je zelo strmo in skoraj nedostopno, medtem ko z južne strani vodi na goro mnogo poti.

Naša pot se je pričela malo ven iz Moravč pri eni izmed večjih kmetij. Makadamska lokalna pot je prešla v gozdno pot in se izmenjavala s potjo preko travnikov tega pobočja. Mimo več večjih kmetij smo se postopoma vzpenjali proti vrhu gore. V oblačnem vremenu nas ni zeblo. Temperature so bile zelo primerne za hojo, zato smo lahko med vzponom postopoma v nahrbtnike odlagali tudi bunde in debelejše flise.

Naš tokratni pohod na Limbarsko goro je bil v zadnjih letih drugi pohod na to goro. In tudi tokrat smo v meglenem vremenu cerkev na vrhu zagledali šele v zadnjih nekaj desetih metrih. Pravijo, da je z gore lep razgled na Kamniške planine, Julijce ter sosednje zasavske in dolenjske hribe ter ljubljansko kotlino. Nič od tega nismo videli, za razglede bomo morali tak pohod še vztrajno ponoviti v naslednjih sezonah.

Cerkev sv. Valentina na vrhu so sezidali okoli leta 1667. Že Valvazor je omenil, da so Limbarski gospodje in njihov grad dobili ime po lilijah (npr. Lilienberg, Limberg), ki rastejo po sosednjih hribih in na Limbarski gori. Limbarskega gradu ni več, daleč naokoli pa je poznana Limbarska gora z božjepotno cerkvijo. Danes je poznan predvsem vsakoletni marčevski Pohod nagelj, kjer vsaka predstavnica nežnejšega spola ob prihodu na prireditveni prostor pohoda prejme nageljček.

V gostilni na vrhu smo imeli dovolj prostora za daljši postanek, malico in za prvo presenečenje dneva, saj smo bili vsi planinci deležni napitka po želji, ki sta nam ga sponzorsko darovala Planinsko društvo in Društvo upokojencev Mislinja.

Za povratek v dolino je Peter kot vodnik in naš neutrudni organizator izbral pot proti naselju Vinje in naprej do Gradiškega jezera. Po ogledu cerkve in priložnostnem skupnem fotografiranju smo odšli na pot v dolino in po nekaj minutah hoje po asfaltu krenili na spust po poti preko senožeti na gozdno in dobro markirano pot. Mešanje suhega listja in kamenja na poti je zahtevalo od nas previdne korake ter pozornost, usmerjeno v vsak narejen korak. Gradiško jezero, ki je bilo cilj našega pohoda, se nam je predstavilo kot dobro urejeno ribiško ter turistično območje.

Zaključek sezone je Peter uredil v gostišču na Trojanah, kamor smo se že drugič ta dan vrnili pozno popoldan. Vsekakor sta tako Planinsko društvo Mislinja kot tudi Društvo upokojencev Mislinja prepoznala, da je naše planinarjenje skozi celotno koledarsko leto in 12 opravljenih pohodov vredno nagraditi s plačilom v obliki jedi »na žlico» ter napitka, za kar smo jima vsi zelo hvaležni. Prav tako tudi vemo, da se naše planinarjenje nadaljuje po pripravljenem programu že kmalu v novem letu 2026.

Ob tem planinskem dnevu so prevladala dejanja v dvojini: dva pokrovitelja, dva obiska Trojan, 2x18 planincev in vsekakor nerodno dvojno naročanje jutranjih kavic in krofov z veliko smeha ter zabavnih opomb skozi ves pohodniški dan.

Planinarjenje v letu 2025 smo odlično zaključili, ohranili kondicijo, okrepili prijateljstva, in vseskozi vzdrževali naše skupne planinske vrednote. Vsi smo poglede že usmerili na program za leto 2026, ko bomo znova skupaj ustvarjali prijetne planinske spomine. Po predčasnem prazničnem voščilu za prihajajoča decembrska praznovanja smo se zvečer postopoma poslavljali od planinskih prijateljev.

Našemu organizatorju in vodniku ter fotografu Petru Zupancu pa se vsi skupaj iskreno zahvaljujemo za zelo uspešno opravljeno delo v tem letu in želimo, da smo po planinah tako kot do zdaj skupaj tudi še v prihodnje.

Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja