Krvavica (909 m) - Čemšeniška planina (1205 m)
Kot uvod v poletne planinske ture je naš vodnik Peter Zupanc za junijski torkov pohod izbral Krvavico in Čemšeniško planino v Zasavskem hribovju. Dan se je začel z zgodnjim jutranjim odhodom dveh polnih kombijev planincev in nato direktno vožnjo do Tabora h Lisjaku na obvezno jutranjo kavico in kratek prijateljski klepet pred začetkom pohoda.
Planinsko obutev, nahrbtnike in ostalo planinsko opremo smo si namestili v vasi Loke, kjer smo zapustili naša voznika in vozili ter po markirani poti krenili proti vrhu Krvavice. Peter nam je povedal legendo, da so s Krvavice preko skal vrgli Veroniko Deseniško. Veronika se je sicer branila, a se ji ni uspelo rešiti padca čez pečino. Zato še dandanes hodi ob mesečnih nočeh sedeti na skale. Njena nemila usoda je gori verjetno podarila ime Krvavica.
Strma pot iz vasi Loke vodi na vrh skozi naravno okno, zato je označena kot delno zahtevna. Okno je ovalne oblike, široko približno 4 m z debelino oboka okoli 1 m. Jeklenica in stope so popestrile strmi vzpon s pridihom nezahtevnega plezališča. Vrh Krvavice se strmo spušča na vse strani. Sicer pa je Krvavica (909 m) značilen in slikovit 1 km dolg in 0,5 km širok čok trše kamnine, ki je bila leta 1998 razglašena za geomorfološki površinski, podzemski in botanični naravni spomenik. Na zahodu in severu se z vrha spuščajo od 50 do 150 m visoke navpične stene. Pod skalnim vrhom najdemo nahajališče rdeče prsti, ki je naravoslovni vzrok njenega imena. Na področju Krvavice kot posebnost gnezdi in živi sokol selec.
Pot z vrha Krvavice smo nadaljevali s spustom proti jugu do sedla (790 m) ter se povzpeli proti grebenu Čemšeniške planine (1205 m). Njena severna stran ter greben sta poraščena z gozdovi, južna stran pa je delno tudi travnata. Razglede proti Čemšeniku in okoliškim hribom smo »lovili» med drevjem. Ob poti skozi bukov gozd smo najprej zavohali vonj po divjem česnu (čemažu), potem pa tudi videli obsežna rastišča te trenutno kulinarično zelo moderne rastline.
Naša izbrana celotna pot preko Krvavice in Čemšeniške planine je bila vztrajno strma, tudi pri spustu. Vodnik Peter pozna našo dobro pomladansko planinsko pripravljenost, zato nas je z izbrano zahtevnejšo turo od Loke do Prvine na svoj način celo zelo pohvalil.
Pri turi nas je podprlo tudi vreme. Sonce je bilo prikrito z visokimi oblaki, dežja ni bilo. Tokrat smo v 5 urah zahtevnejšega pohoda popili skoraj vse zaloge tekočine v nahrbtnikih. Zato sta bili zelo prijetni okrepčili na Trojanah hladna pijača in vsekakor njihovi tradicionalni krofi.
Pripravila : Marjeta Fidler,
vodnica PD Mislinja
