V začetku smo hodili po že kopnem asfaltu, a smo kmalu zavili na zasneženo gozdno pot. Pri kmetiji Medved smo imeli prvi postanek, kjer smo se pogreli z dobrim čajem. Do vrha smo se vzpenjali v popolnoma zimskih razmerah. Pri hoji smo morali biti zelo previdni, saj smo celo pot hodili po ozki gazi. Najbolj zahteven je bil zadnji del, ki je tudi najbolj strm.

Vreme je bilo hladno, a ne premrzlo; prav prijetno za zimsko hojo. Del poti so nas spremljale posamezne snežinke. Ves napor pa je bil poplačan, ko smo prispeli na vrh, ki ga je za nekaj časa obsijalo tudi sonce.

Na vrhu smo požigosali kartončke, se ogreli z vročim čajem, naredili nekaj posnetkov, malo pokramljali in se počasi obrnili proti dolini. Prvi del spusta je bil naporen, saj je bil sneg mokast in si moral hoditi zelo previdno, da se nisi prevrgel v sneg ali nerodno padel. A tudi to težavo smo premagali in se srečno vrnili v dolino z obljubo, da se bomo naslednje leto udeležili že 23. pohoda.