Na redni seji, ki se je tokrat odvijala v Mirni Peči, so člani predsedstva  Združenja občin Slovenije podprli zahtevo k odstopu finančnega ministra in predsedniku vlade predlagali spremembo zakona o izvrševanju proračunov za leti  2016 in 2017.  Ocenili so,  da predlog strategije razvoja lokalne samouprave ni dobra podlaga za nadaljnjo obravnavo.

Razpravljali so o nadaljnjih ukrepih združenja zaradi nepodpisanega dogovora med Vlado RS in občinami in se pridružili k zahtevi pa odstopu ministra za finance Dušana Mramorja. Predsedniku Vlade bo ZOS podal predlog za spremembo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017. Pripravljeni pa bosta tudi dve zahtevi za oceno ustavnosti, in sicer glede sofinaciranja naložbenih sredstev, kot tudi glede same povprečnine. Opredelili pa so se tudi do besedila Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, ki bolj kot k decentralizaciji teži h koncentraciji in centralizaciji državnih nalog. Iz predloga strategije je razbrati, da želi država poleg vsakoletnega zniževanja sredstev s povprečnino tudi  sistemsko slabiti ustavno kategorijo lokalne samouprave, kar je za občine nesprejemljivo.

Zaradi nepodpisa Dogovora in zaradi v naslednjem letu realno določene še nižje povprečnine je predsedstvo ZOS soglasno, da mora za to finančni minister in Vlada RS prevzeti odgovornost. Naj spomnimo, da so se pogajanja po skoraj treh mesecih končala brez sklenitve dogovora. Državni zbor RS je na novembrski seji sprejel Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, s katerim je povprečnina za prihodnji dve leti določena pri 522 evrih ter sredstva investicijskega transfera  le v višini 2 %. Združenje občin Slovenije je vztrajalo na zadnjih sprejemljivih izhodiščih za občine, in sicer je to povprečnina v višini 536 evrov in investicijski transfer v višini 4% skupne primerne porabe ter črtanje določbe, ki odvzema presežek dohodnine nad primerno porabo. Slednje bo ZOS povzelo v predlog spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016,2017 in predlog posredovalo predsedniku vlade.

Združenje občin Slovenije napoveduje vložitev dveh presoj ocen ustavnosti Zakona o financiranju občin, in sicer najprej za sredstva investicijskih transferjev, ki jih določa 21. Člen ZFO in nato, po opravljeni analizi dejanskih stroškov občin, še za višino povprečnine za leti 2016 in 2017.

Župani so bili zelo kritični tudi do vsebine Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, za katero menijo, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Bili so si enotni, da je besedilo strategije za 

občine nesprejemljivo, saj v njej ni zaznati razvojne in strateške naravnanosti. Strategija bi morala imeti jasno zastavljene cilje, ki bi natančno opredeljevali razvoj lokalne samouprave, zaznati pa je nagibanje k centralizaciji sistema in posledično tudi finančnih sredstev, čemur na Združenju občin Slovenije ostro nasprotujejo. Pristojne pozivajo naj pristopijo k popolni prenovi dokumenta, s ciljem decentralizacijskega pristopa, ki bo sedanjih 15 % uporabljenih sredstev na lokalnem nivoju povečal na 30%. Za vzpostavitev decentraliziranega sistema je treba poskrbeti za ustrezne organe, ki bodo prevzemali politično in finančno odgovornost ter ustrezno izvajali naloge.

Treba je iti v smeri iskanja nadgradnje sedanjega sistema, obdelati področja, kjer prihaja do težav in jih izboljšati ter prenesti na višji nivo. Pri sami decentralizaciji je pomembno, da so storitve bližje ljudem, ki jih potrebujejo in da se od njih ne oddaljujemo (primer ukinitve davčnih uradov in geodetskih pisarn). Združenje občin  slovenije (ZOS) je že pred časom predlagal, da bi se del nalog iz upravnih enot prenesel na občine, kar bi bil pomemben korak k decentralizaciji, vendar predlog ni padel na plodna tla.