Tone Pavček in Lojze Slak izhajata iz vasic pri Mirni Peči. Pesnik se je rodil v Šentjuriju na Dolenjskem (1928), ljudski godec pa na Jordankalu (1932). Oba sta bila častna občana Občine Mirna Peč, bolezen pa ju je iztrgala življenju leta 2011, le tri tedne narazen.  Slak je umrl  29. septembra, Pavček pa 21. oktobra 2011. Občina Mirna Peč se jima je poklonila s spominskim obeležjem. Pavčkov spomenik stoji v njegovi rodni vasici Šentjurij, Slakov pa na Malem Kalu, kjer je kot otrok preživljal svojo mladost. V Šentjuriju se obiskovalci lahko tudi ustavijo v Pavčkovem domu in ogledajo pesnikovo stalno spominsko  zbirko. Za ogled je potreben predhoden telefonski dogovor. Pokličete lahko na Občino Mirna Peč na tel. št. 07/39 36 100 . Če se boste ustavili pri spomeniku Lojzeta Slaka na Malem Kalu, lahko za informacije   pokličete Turistično društvo Mirna Peč na tel. št. 041/754 024, za obisk in ogled priložnostne spominske zbirke, ki je nastala v okviru projekta OŠ Toneta Pavčka »V dolino tiho«, pa družino Barbo na tel. št. 070/593 055.

Vabljeni pa ste tudi na 12 kilometrov dolgo  krožno Pot Slakove in Pavčkove mladosti. Organiziran pohod je vsako leto v času občinskega praznika.

TONE PAVČEK (29.sept.1928-21.okt.2011), pesnik, esejist in prevajalec je eden najpomembnejših klasikov slovenske otroške in mladinske poezije. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi leta 1965 nagrado Prešernovega sklada, l. 1984 pa Prešernovo nagrado. Pavček se je vedno rad vračal v Mirno Peč, v svoj rojstni kraj Šentjurij, kjer je obiskoval svojo mamo, Špančkovo Ano, kot se je reklo po domače. Velikokrat se je ustavil v mirnopeški šoli in poklepetal z učenci, ki so ga neizmerno radi poslušali. Za njih je tudi napisal besedilo šolske himne. Koncem leta 2012 so v Mirni Peči na novo zgrajeno šolo tudi preimenovali v OŠ Toneta Pavčka, vsako leto tu tudi poteka literarni natečaj Pavčkove vitice. To je projekt, ki  spodbuja pesniško ustvarjanje učencev ter učenk osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V Šentjuriju je sredi vasi postavljen Pavčkov dom, v njem pa je na ogled pesnikova stalna spominska zbirka, le nekaj korakov stran pa stoji njegov spomenik, s katerim se je Občina Mirna Peč poklonila svojemu rojaku. Na njem so zapisani Pavčkovi verzi: »Nekje na Dolenjskem so kraji,

            hiša, vinograd, košček polja.

            Tam so meseci sami maji,

            tam sem nekoč bil doma. »

LOJZE SLAK (23.julij 1932-29. september 2011)

Slovenski harmonikar, ljudski godec Lojze Slak se je rodil na Jordankalu, svojo mladost pa preživljal na Malem Kalu pri Mirni Peči. Harmoniko je vzel v roke že kot majhen otrok, s petnajstimi leti je že samostojno igral na ohcetih, ki so bila, kot je dejal, njegova najboljša glasbena šola.

Leta 1964 je  na  radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Med njimi je preskočila glasbena iskrica in nastal je eden slovenskih najbolj priznanih in priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov – Ansambel Lojzeta Slaka. V bogati glasbeni zgodovini so se rodile številne ponarodele slovenske uspešnice, med njimi tudi neuradna »mirnopeška himna« V dolini tihi, ki velja za največjo Slakovo uspešnico. Pesem je nastala po slovenskem narodnem motivu, ki ga je Ansambel Lojzeta Slaka predelal v lastno verzijo (1966).

Za svoj glasbeni doprinos je dobil številne nagrade (Slovenski slavček, Zlati petelin, Zlata čaplja). Med drugim je bil leta 2002 odlikovan tudi s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Slak je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično harmoniko s šestim gumbom za igranje basov in "Slakovim" gumbom za desno roko.

V Mirni Peči njegovo tradicijo nadaljujejo člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, občina Mirna Peč se mu je poklonila s spominskim obeležjem na Malem Kalu.