Vabljeni pa ste tudi na 12 kilometrov dolgo krožno Pot Slakove in Pavčkove mladosti. Organiziran pohod je vsako leto v času občinskega praznika.
TONE PAVČEK (29.sept.1928-21.okt.2011), pesnik, esejist in prevajalec je eden najpomembnejših klasikov slovenske otroške in mladinske poezije. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi leta 1965 nagrado Prešernovega sklada, l. 1984 pa Prešernovo nagrado. Pavček se je vedno rad vračal v Mirno Peč, v svoj rojstni kraj Šentjurij, kjer je obiskoval svojo mamo, Špančkovo Ano, kot se je reklo po domače. Velikokrat se je ustavil v mirnopeški šoli in poklepetal z učenci, ki so ga neizmerno radi poslušali. Za njih je tudi napisal besedilo šolske himne. Koncem leta 2012 so v Mirni Peči na novo zgrajeno šolo tudi preimenovali v OŠ Toneta Pavčka, vsako leto tu tudi poteka literarni natečaj Pavčkove vitice. To je projekt, ki spodbuja pesniško ustvarjanje učencev ter učenk osnovnih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V Šentjuriju je sredi vasi postavljen Pavčkov dom, v njem pa je na ogled pesnikova stalna spominska zbirka, le nekaj korakov stran pa stoji njegov spomenik, s katerim se je Občina Mirna Peč poklonila svojemu rojaku. Na njem so zapisani Pavčkovi verzi: »Nekje na Dolenjskem so kraji,
hiša, vinograd, košček polja.
Tam so meseci sami maji,
tam sem nekoč bil doma. »
LOJZE SLAK (23.julij 1932-29. september 2011)
Slovenski harmonikar, ljudski godec Lojze Slak se je rodil na Jordankalu, svojo mladost pa preživljal na Malem Kalu pri Mirni Peči. Harmoniko je vzel v roke že kot majhen otrok, s petnajstimi leti je že samostojno igral na ohcetih, ki so bila, kot je dejal, njegova najboljša glasbena šola.
Leta 1964 je na radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Med njimi je preskočila glasbena iskrica in nastal je eden slovenskih najbolj priznanih in priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov – Ansambel Lojzeta Slaka. V bogati glasbeni zgodovini so se rodile številne ponarodele slovenske uspešnice, med njimi tudi neuradna »mirnopeška himna« V dolini tihi, ki velja za največjo Slakovo uspešnico. Pesem je nastala po slovenskem narodnem motivu, ki ga je Ansambel Lojzeta Slaka predelal v lastno verzijo (1966).
Za svoj glasbeni doprinos je dobil številne nagrade (Slovenski slavček, Zlati petelin, Zlata čaplja). Med drugim je bil leta 2002 odlikovan tudi s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Slak je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično harmoniko s šestim gumbom za igranje basov in "Slakovim" gumbom za desno roko.
V Mirni Peči njegovo tradicijo nadaljujejo člani Društva harmonikarjev Mirna Peč, občina Mirna Peč se mu je poklonila s spominskim obeležjem na Malem Kalu.